“V zvezi z direktivo o obnovljivi energiji želimo ponoviti, da naše dolgoletno stališče do nizkoogljičnega vodika in obnovljivih goriv nebiološkega izvora ostaja nespremenjeno,” je sedem držav napisalo v pismu, naslovljenem na Fransa Timmermansa in Kadri Simson. Po mnenju podpisnikov pisma bi upoštevanje nizkoogljičnega vodika in nizkoogljičnih goriv v ciljih OVE do leta 2030 zmanjšalo ambicioznost in upočasnilo uporabo obnovljivih virov energije, kar bi posledično ogrozilo doseganje podnebnih ciljev vključno s Pariškim sporazumom.
Skupina sedmih držav EU je pod vodstvom Nemčije zavrnila pozive k vključitvi jedrsko proizvedenega vodika v zelene prometne cilje bloka, s čimer je znova sprožila spor s Francijo, ki je zadržala dogovor o direktivi bloka o obnovljivi energiji. V pismu Evropski komisiji sedem držav ponovno poudarja svoje nasprotovanje vključitvi jedrske energije v izračun ciljev zelenega transportnega goriva. “Delimo mnenje, da proizvodnje in uporabe nizkoogljičnega vodika in nizkoogljičnih goriv ne bi smeli spodbujati z direktivo o spodbujanju obnovljive energije,” piše v pismu z dne 16. marca, ki so ga podpisale Avstrija, Danska in Nemčija, Irska, Luksemburg, Portugalska in Španija.
Francija in osem drugih držav EU so pozvale k izvzetju jedrskih goriv iz ciljev zelenega prometa v direktivi o obnovljivih virih energije. V praksi bi to dosegli tako, da bi jih umaknili iz imenovalca, ki se uporablja za izračun zavezujočih ciljev za zelena goriva za promet. Pariz pravi, da ta poteza ni namenjena omejevanju potenciala obnovljivega vodika, temveč zagotavljanju, da lahko elektrolizerji, nameščeni v Evropi, delujejo z največjo zmogljivostjo s črpanjem iz obnovljivih in jedrskih virov električne energije. Ta projedrska koalicija vključuje Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Francijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.
Toda sedem držav EU se s tem ne strinja in pravi, da bi bilo treba goriva z nizko vsebnostjo ogljika izpustiti iz direktive o obnovljivih virih energije, “zlasti tako, da jih upoštevamo pri splošnih ciljih za leto 2030 ali katerih koli sektorskih ciljih glede obnovljivih virov energije, ali jih odštejemo od imenovalca”. Izražajo tudi svoje jasno nasprotovanje povezavi med nizkoogljičnimi gorivi in cilji [obnovljivih virov energije] v skladu s členom 8.a plinske direktive, ki ga podpirajo Francija in druge projedrske države. “Upoštevanje nizkoogljične energije v cilje obnovljivih virov bi prej zmanjšalo naša podnebna prizadevanja in upočasnilo naložbe v prepotrebne dodatne zmogljivosti obnovljivih virov energije,” trdijo in dodajajo, da direktiva o obnovljivi energiji “državam članicam ne preprečuje ali prepoveduje uporabe drugih nizkoenergetskih virov energije ogljika, vodika in nizkoogljičnih goriv”.
Francija si je prizadevala, da Evropska unija prizna jedrsko energijo kot nizkoogljični vir poleg obnovljivih virov energije
Sedem držav priznava, da vodik, pridobljen iz jedrske energije, lahko igra vlogo v nekaterih državah članicah in da je zanje potreben jasen regulativni okvir. Toda po njihovem mnenju je treba to obravnavati v tekoči reviziji plinske zakonodaje EU. Francija si je prizadevala, da Evropska unija prizna jedrsko energijo kot nizkoogljični vir poleg obnovljivih virov energije. V začetku tega meseca je Pariz ustanovil “jedrsko zavezništvo” z desetimi drugimi državami članicami EU, katerega cilj je tesnejše sodelovanje vzdolž celotne jedrske dobavne verige in spodbujanje skupnih industrijskih projektov v novih proizvodnih zmogljivostih. Nemčija se je sprva temu pritisku upirala, vendar se je pred dvema tednoma zdelo, da se je umaknila in dejala, da ne bo nasprotovala načrtom za priznanje prispevka jedrske energije k ciljem EU glede razogljičenja. Direktiva o obnovljivih virih energije je trenutno zadržana zaradi opredelitve obnovljivega vodika v ciljih zelenega prometa EU.
Sara Kovač