Francoski časopis Libération je razkril podrobnosti goljufij, konfliktov interesov in prikritih obsodb, v katere so bili vpleteni najvišji predstavniki Evropske unije. Namesto transparentnosti in vladavine prava, o kateri tako radi solijo pamet drugim, pa so vpleteni v afere in njihovi pomagači na najvišjih položajih držali pravila, da roka roko umije in delali vse v smeri, da vrana vrani le ne bi izkljuvala oči. O bruseljski sramoti, ki jo je razkrinkal sicer pro EU časopis, molčijo vsi osrednji mediji.
Jean Quatremer, EU dopisnik levega pro EU francoskega časopisa Libération je 1. decembra 2021 razkril izsledke svoje novinarske preiskave, v kateri se je izkazalo, da ima EU znotraj institucij, kot so Evropska komisija, Sodišče Evropske unije in Evropsko računsko sodišče, prepletene lovke, ki segajo vse do Evropske ljudske stranke ter upravljajo s strukturo, ki spominja na “državo znotraj države”.
Pri Remix News so stanje v samem vrhu EU opisali kot “globoko državo, ki jo je oblikovala in negovala EPP”. Pri tem je EU pozabila na svoje stalne refrene o vladavini prava. Izgovori, ki pridejo prav, ko je potrebno udariti po “neposlušnih” državah članicah, so tu po čudnem naključju umanjkali. “Kar je še huje, institucije odgovorne za finančno transparentnost EU so izgleda nezmožne aplicirati nase transparentnost, ki jo zahtevajo od ostalih,” so opozorili na Remix News. Francoski mediji o škandaloznih razkritjih še naprej molčijo.
OLAF skrival poročilo pred javnostjo
Sodišče Evropske unije je 30. septembra 2021 nekdanjega belgijskega predstavnika računskega sodišča Karla Pinxtena, ki je to funkcijo opravljal med letoma 2006 in 2018, spoznalo za krivega poneverbe 500.000 evrov. Ta primer pa naj bi bil zgolj vrh ledene gore. V primer pa naj bi bil vpleten tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Omenjena agencija je resda preiskovala Pinxtena, a tudi sami naj ne bi imeli čistih rok. Povezave z zaposlenimi pri OLAF, ki jih ima Pinxten naj bi bile razlog, da je organ, ki je sicer naravnost banalen glede najmanjših “sumov o kraji kemičnega svinčnika”, ni izdal sporočila za medije, ko so objavili poročilo o primeru Pinxten julija 2018.
Trenutni predsednik Sodišča Evropske unije, ravno tako Belgijec Koen Lenaerts se je rad udeleževal Pinxtenovih domačih zabav, na katerih se je trlo uradnikov EU, politikov in belgijskih poslovnežev. Zaradi te vezi naj bi bila kazen, ki je doletela Pinxtena na Sodišču EU, tako mila – odvzeli so mu dve tretjini vrednosti njegove evropske pokojnine kot nekdanjemu članu Evropskega računskega sodišča, še vedno pa proti Pinxtenu poteka sojenje v Luksemburgu.
Dovolj zgovorno je tudi dejstvo, da se pod obsodbo Pinxtena ni podpisalo kar osem sodnikov Sodišča EU, čeprav naj bi sodbo sprejeli v polni zasedbi. Med manjkajočimi podpisniki je bil ravno predsednik sodišča EU Lenaerts, ki se je uradno distanciral od primera zaradi tesnih vezi s Pinxtenom. Slednji je namreč celo krstni boter ene od Lenaertsovih hčera, udeležil pa se je tudi njene poroke maja 2012, pri čemer pa je potne stroške pokril kar z denarjem iz Evropskega računskega sodišča. Na tak način je pokrival tudi stroške raznoraznih zabav s politiki EU, uradniki in belgijskimi poslovneži.
Vpleteni tudi najvišji funkcionarji EU
Pinxten, ki je zelo zgodaj v karieri konservativce zamenjal za liberalce, pa je imel vpliv tudi pri trenutnem predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu. Pri Libération trdijo, da so videli pismo, ki ga je Pinxten naslovil na Michela iz 28. aprila 2015, v katerem je takratnemu belgijskemu premierju pripovedoval o svojih tesnih prijateljih na visokih položajih v več korporacijah, in Michelu zagotavljal “absolutno diskretnost in spoštovanje zaupnosti njihovih pogovorov”.
Od sodelovanja v obsodbi Pinxtena se je distanciral tudi švedski sodnik na sodišču EU Nils Wahl, ki je priznal, da je sodeloval v devetih lovih, ki jih je organizirala in plačala bruseljska lobistična skupina European Landowners Organization (ELO). Glavna naloga omenjene organizacije pa je spet mrežiti razne evropske uradnike politike in šefe pod pretvezo svečanih dogodkov.
S pomočjo Pinxtena naj bi ELO uspešno v svojo mrežo vključil tudi evropske komisarje in generalne direktorje Evropske komisije. Mnogi med njimi so bili na raznih večerjah tudi s Pinxtenom, večerje, ki so Evropsko računsko sodišče stale več tisoč evrov. Povabila omenjeni funkcionarji niso nikoli deklarirali pri registru za transparentnost EU komisije. V mrežo naj bi preko svojih najtesnejših sodelavcev bila vključena tudi sama predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Ivan Šokić