Skrajno levičarski predsednik Čila pozval k svobodnim volitvam v Venezueli

Datum:

Skrajno levi predsednik Čila Gabriel Borić je v torek v govoru na vrhu Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) pozval k svobodnim, poštenim in preglednim volitvam v Venezueli ter k osvoboditvi političnih zapornikov v Nikaragvi.

Voditelji držav in delegacij 33 držav, ki sestavljajo pretežno levičarski regionalni blok CELAC, so se 23. in 24. januarja zbrali v Buenos Airesu v Argentini. V približno 16-minutnem govoru je Gabriel Borić v imenu Čila izrazil podporo “mirni, demokratični in odločni tradiciji” Venezuele ter njeni politični in humanitarni krizi, zaradi katere je v zadnjem desetletju socializem zapustilo že več kot 7 milijonov Venezuelcev.

“Izražamo pripravljenost sodelovati v dialogu med različnimi političnimi sektorji v državi, da bi našli rešitev, ki bo leta 2024 omogočila izvedbo svobodnih, poštenih in preglednih volitev pod mednarodnim nadzorom,” je dejal Borić. Kljub pripombam v zvezi z Venezuelo je Borić omenil njeno prav tako represivno zaveznico Kubo, da bi komunističnemu režimu ponudil podporo proti domnevnemu ameriškemu “embargu” z izjavo, da “politika izključevanja ne ponuja pristnih ali trajnih rezultatov“.

Predsednik Argentine Alberto Fernandez s predsednikom Čila Gabrielom Borićem (foto: epa)

V nasprotju z drugimi levičarskimi predsedniki v regiji, ki so izrazili podporo diktatorju Nicolásu Maduri in avtoritarnemu socialističnemu režimu, je Borić – samooklicani marksist, ki je svojo politiko označil za “levo” od komunistične partije svojega naroda – odkrito kritiziral Madura in njegov socialistični režim. Pred letom dni je Borić Madurov režim označil za “neuspešno izkušnjo”. “Venezuela je izkušnja, ki je precej spodletela, glavni dokaz njenega neuspeha pa je šest milijonov Venezuelcev v diaspori,” je takrat dejal Borić.

Borić je bil odkrito kritičen tudi do nikaragovskega režima socialističnega diktatorja Daniela Ortege zaradi nenehnih kršitev človekovih pravic. V svojem govoru je Borić pozval k osvoboditvi političnih zapornikov v Nikaragvi in poudaril, da je treba kršitve človekovih pravic obsoditi “ne glede na politični znak – ideologijo vladajočega”. Čilski skrajno levičarski predsednik je poudaril tudi “dolžnost Nikaragve, da si prizadeva za osvoboditev političnih zapornikov – nasprotnikov – ki so še vedno pridržani v nedostojnih razmerah, saj se le s svobodo in dostojanstvom lahko krepita demokracija in blaginja naših narodov.”

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Pirnat je imel odprt davčno ugodnejši s.p.

Pravnik Rajko Pirnat se je nedavno obregnil ob ustavnega...

Bo Golob kot Bratuškova pogorel na zaslišanju, če se samopredlaga za evropskega komisarja?

Tragikomedija z imenovanjem slovenskega spitzenkandidata za evropskega komisarja se...

Protimigracijska AfD postaja prva izbira mladih do 30 let

Nemška mladina je vse bolj desnonazorska. Prva politična izbira...