V javnost je pronical osnutek dokumenta, ki razkriva nov predlog Evropske komisije – ta bi si podelila moč za razglasitev izrednega stanja, s katerim bi lahko blažila negativne posledice kriz. Avtorji osnutka omenjajo celo možnost t. i. diktata, pravne rešitve, ki bi lahko v primeru propada dobavnih verig ali zgolj grožnje privatnim podjetjem odredila povečanje zalog določene dobrine, ali prekršitev dolgoročne pogodbe, če te ni bi bile ustrezne v kriznih razmerah. Gre za izreden dvig pooblastil, ki ga na ravni evropskih inštitucij še nismo videli.
Skratka, šlo bi za pravico EK, da bi ta lahko razglasilo serijo intervencijskih ukrepov, ki bi preprečili pomanjkanje ali kolapse dobavnih verig. Kritični opazovalci, predvsem iz gospodarskih krogov, v tem predlogu vidijo nekorektno izkoriščanje kriznih razmer in zmanjševanje suverenosti držav članic. “Bili bi izredno presenečeni, če bi bil predlog sprejet v tej intervencijski obliki,” je osnutek komentiral Martynas Barysas, direktor sekcije za mednarodne trge pri organizaciji BusinessEurope.
Barysas sicer trdi, da v ničemer ne nasprotuje ukrepom, ki bi pomagali blažiti posledice kriz. Po njegovem mnenju je problematičen predvsem predlog, ki Bruslju omogoča diktiranje ali preprosto povedano ukazovanje gospodarskim družbam, katere produkte morajo hraniti, katere sezname zalog morajo razkriti javnosti in katere produkte morajo proizvajati, čeprav bi s tem prekršili obstoječe poslovne pogodbe.
Osnutek predloga naj bi naletel tudi na močno opozicijo s strani francoskega komisarja Thierry Bretona, zadolženega za notranji trg. Financial times citira neimenovani vir znotraj komisije, ki pravi: “Instrument je bil uvodoma namenjen naslavljanju tveganj fragmentacije enotnega trga v primeru velikih kriz. Sedaj pa se spreminja v hobotnico planske ekonomije, ki bi lahko zapopadla globalne dobavne verige in jih kontrolirala s svojimi lovkami.”
Dvostopenjsko odzivanje na krizo
Glede na osnutek predloga bi Evropska komisija glede na oceno stopnje ogroženosti imela dva stadija. Prvo bi razglasila stanje “opreznosti”, ki bi ji omogočalo, da od gospodarskih družb pridobi podatke o njihovih dobavnih verigah in potrošnikih. Lahko bi še naložilo vladam, da ustvarijo strateške zaloge, če bi slednje to zavrnile, pa bi jih lahko celo kaznovala. V drugi fazi ocene stopnje ogroženosti, kar bi morale odobriti države članice, bi komisija prejela neposredno moč odrejanja in planiranja ekonomije.
Jutranji list poroča, da je v izrednih geopolitičnih razmerah, ki smo jim priča sedaj, razumljivo, da države skušajo nadomestiti primanjkljaj, ki ga trg ne more rešiti, da pa je predlog komisije brez precedensa, saj smo prvič v zgodovini priča neki supernacionalni instituciji, ki ima želje po pridobitvi intervencijskih moči, ki bi prevladale nad tistimi, ki jih imajo njene države članice.
Andrej Žitnik