Kot kaže, so se Nemci kaj hitro naveličali kolegov Tanje Fajon. Najnovejši izsledki javnomnenjske ankete v deželi Saški namreč razkrivajo, da bi močno zmagala desnica.
Javnomnenjska anketa, opravljena med 17. in 19. septembrom, kaže na preprečljivo zmago desnosredinske Krščansko demokratske unije Nemčije s 34 odstotka glasov. Sledi pa ji stranka Alternativa za Nemčijo s 30 odstotki glasov.
Če bi bile volitve prejšnjo nedeljo, bi se na tretje mesto uvrstila Levica z 10 odstotki glasov, sledili pa bi Zeleni s 7 odstotki glasov. Ravno tako bi enak odstotek glasov kot Zeleni prejela vladajoča nemška socialdemokratska stranka (SPD). Na zadnje mesto bi se uvrstila liberalna Svobodna demokratska stranka s tremi odstotki glasov, 9 odstotkov vprašanih pa bi volilo drugo stranko.
Prvouvrščeni stranki povečali svojo priljubljenost
Če primerjamo rezultate aktualne javnomnenjske ankete s tistimi iz leta 2019, lahko vidimo, da sta prvouvrščena in drugouvrščena stranka uspeli pridobiti večje število glasov. Krščansko demokratska unija Nemčije je namreč leta 2019 prejela 32,1 odstotka glasov, kar je 1,9 odstotka glasov manj kot danes. Alternativa za Nemčijo je leta 2019 prejela 27,5 odstotka glasov, kar je 2,5 odstotka manj kot danes.
Stranke Levica, Zeleni, nemška socialdemokratska stranka (SPD) in liberalna Svobodna demokratska stranka bi danes dobile manj glasov kot leta 2019. Podpora stranki Levica je namreč padla z 10,4 odstotka na 10 odstotkov glasov, podpora Zelenim z 8,6 odstotka na 7 odstotkov glasov, podpora vladajoči stranki SDP s 7,7 odstotka na 7 odstotkov glasov in podpora Svobodni demokratski stranki s 4,5 odstotka na 3 odstotke glasov.
To, da podpora vladajoči SDP pada, sicer ne čudi glede na to, da nemški kancler Olaf Scholz ne uživa pretirane priljubljenosti. Marsikdo mu je v luči vojne v Ukrajini očital neodločnost pri jasnem nasprotovanju ruske invazije v Ukrajini. Po dveh mesecih vojne je namreč jasna večina izrazila prepričanje, da se je Scholz izkazal kot šibek kancler. Pretirano se je namreč obotavljal v luči ruske agresije, še posebej ko je šlo za dostavo težkega orožja Ukrajini. Sicer pa semaforski vladi po priljubljenosti ni dobro kazalo niti že pred vojno. Le po komaj dveh mesecih vladanja se je namreč vlada soočila s “slabimi” rezultati javnomnenjskih raziskav. V “Trendbarometru” televizij RTL in NTV je bilo namreč z delom “pisane” koalicije zadovoljnih le 30 odstotkov vprašanih. 64 odstotkov pa jih je bilo manj zadovoljnih ali pa sploh niso bili zadovoljni.
Sara Kovač