fbpx

Sojenje vojnim in povojnim zločinom je možno, če je politična volja – tega slovenski pravosodni organi niso sposobni!

Foto: Twitter

Medtem, ko se v Sloveniji sprenevedamo glede pregona komunističnih zločincev, čeprav je Slovenija država, ki je preživela grozote vseh treh totalitarizmov, nacizma, fašizma in komunizma, pa je v Nemčiji zgodba povsem drugačna. Tam namreč na podlagi zbranih dokazov povsem normalno poteka sojenje nekdanjemu SS-ovcu Brunu Deyu. Nemčija dokazuje, da je sojenje vsem, ki so sodelovali pri zločinih med in po drugi svetovni vojni mogoče, če obstaja politična volja. Slovenski organi pregona in sodstvo niso uspeli do obsodilne sodbe procesirati niti enega samega komunističnega zločinca, čeprav jih je še nekaj živih, o njihovi krivdi obstajajo tudi dokazi.

Nekdanji stražnik v nacističnem koncentracijskem taborišču Stutthof je na sojenju v petek povedal, da je nekoč videl ljudi, kako so jih peljali v plinsko komoro, nato pa je sledilo kričanje in zvoki trkanja za zaklenjenimi vrati.

Naj ne bi vedel, da so puščali plin
Sojenje 93-letnemu Deyu se je pričelo 17. oktobra na državnem sodišču v Hamburgu, kjer mu očitajo vpletenost v 5.230 umorov med letoma 1944 in 1945, ko se je ta nahajal v Stutthofu. Na vprašanje predsedujočega sodnika, kaj je videl iz svoje stražarske stolpnice, je Dey odgovoril, da so ljudi peljali v plinsko komoro in zaklenili vrata. Povedal je, da je kmalu zatem slišal krike in udarce, ob tem pa v svojo obrambo dodal, da ni vedel, da so puščali plin.

Foto: Twitter

Po besedah Daya so pripeljali približno 20 ali 30 zapornikov, ki se niso upirali. Rekel je, da ne more reči, ali so bili moški ali ženske, ker so imeli ti obrite glave ali pa Judje ali kakšni drugi ujetniki. Prav tako ni mogel zatrditi, kaj se je zgodilo zatem. “Nisem videl, da bi kdo prišel ven.” Ob drugi priložnosti je videl skupino 10 ali 15 moških, ki so jo pripeljali v plinsko komoro, a so nato prišli ven. V spremstvu ljudi v belih kombinezonih so bili odpeljani v stavbo krematorija. Glede njih je slišal, da naj bi bili zaporniki napoteni na delo zunaj taborišča in zato naj bi bili ti pred tem pregledani.

Dey je prav tako po navedbah Breitbarta povedal, da je bilo junija ali julija 1944 okrog 400 drugih vojakov pripeljanih v Stutthof. Povedal je, da je slišal le “govorice”, da so med njimi politični zaporniki in Judje. Čeprav ni dokazov, da je bil Dey vpleten v točno določen poboj v taborišču blizu Danziga, danes poljskega mesta Gdansk, tožilci trdijo, da je kot stražar pomagal, da je taborišče lahko delovalo. Kljub svoji starosti se Deyu sodi na sodišču za mladoletnike, saj je ta bil star 17 let, ko je pričel služiti v Stutthofu. V primeru, če bo obsojen ga lahko čaka od šest mesecev  do 10 let zapora.

Hana Murn