Knjiga, ki jo je napisal mednarodno priznani raziskovalni novinar na podlagi 200 intervjujev z britanskimi funkcionarji, razkriva, da se je Tony Blair že pred 15 leti odločil, da bo Veliko Britanijo naredil multikulturno. Podeljevanje dovoljenj za delo, lažja pot do državljanstva je v državo v petnajstih letih zvabila več milijonov ljudi. Samoumevno je bilo, da se bodo integrirali v družbo, a v mnogih primerih se to ni zgodilo.
Biografija Tonyja Blaira razkriva, da naj bi bil britanski premier vpleten v veliko zaroto, s katero želi – s pomočjo migrantskega toka – Veliko Britanijo spremeniti v multikulturno državo. Svojim ministrom naj bi sicer naročil, naj tega javno ne izražajo, a za zaprtimi vrati jim je naročil, naj v državo izpustijo več deset ali sto tisoč prosilcev za azil.
-Vlada migrante pošilja v Lesce, ignorira pa starše. Zaskrbljena mati: ”Ali nismo niti toliko vredni, da bi nas o tem obvestili?”
Glavni cilj naj bi bil, da bi državljanom pokazali pozitivne učinke multikulturne družbe, vlada pa tega ni jemala zgolj kot nadzorovane migracije. Politiko Tonyja Blaira je v biografiji razkril mednarodno priznani raziskovalni novinar Tom Bower. V knjigi pa med drugim razkriva tudi dosje, ki razkriva vpletenost Velike Britanije v vojno v Iraku, njegovo sodelovanje z nekaterimi svetovnimi diktatorji in odnos z bivšo ženo Ruperta Murdocha Wendi Deng.
Podeljevanje dovoljenj za delo, ki so bila pogosto osnova za državljanstvo
Podatki so osnovani na več kot 200 intervjujih bivših ministrov, javnih uslužbencev in drugih funkcionarjev, ki jih je naredil Bower. Blair ni želel, da bi javnost vedela za njegove resnične načrte z migracijami. ”Ne omenjajte pozitivnih lastnosti migracije v javnosti, če ne, si tega ne bodo želeli,” je dejal svojim ministrom.
Ko so množice migrantov pričele prihajati v Veliko Britanijo, so Blair in njegova vladna ekipa vse poimenovali kot ekonomske migrante ter jim na ta način podelili dovoljenja za delo, mnogi izmed njih pa so kasneje na ta račun prejeli tudi državljanstvo. Njegov podvig se je začel že pred petnajstimi leti. Med 1999 in 2001 je ministrstvo za migracije vodila Barbara Roche, ki je, z Blairovim soglasjem, uzakonila načelo, da lahko azilanti v Veliki Britaniji ostanejo, saj bi bila ”vrnitev v domovino predolga za njih in preveč čustvena”.
Želeli so videti učinke multikulturne družbe
Rochejeva je tudi kriva za to, da so se zelo omilili kriteriji, ki so migrantom omogočili pridobitev dovoljenja za delo. Predsednik direktorata za imigracije Stephen Boys Smith je dejal, da je bilo jasno, da svoje naloge ni jemala kot kontroliranje vstopa v Britanijo, pač pa je želela v državo spraviti čim več tujcev in videti učinke multikulturne družbe. Vse to potrjuje navedbe, da so meje Velike Britanije ostale odprte zaradi ideoloških razlogov, poroča Daily Mail.
Blair: Imigracije so dobre za Britanijo
Jack Straw, prvi sekretar Blaira za notranje zadeve, je bil nad idejo Blaira zaskrbljen. Vprašal ga je, ali niso morda migracije tvegan problem, ki ga kmalu lahko obžalujejo. ”Imigracije ne bodo problem. Imigracije so dobre za Veliko Britanijo” je na to odgovoril Blair. V vseh letih vladanja svojega stališča ni spremenil. Do trenutka, ko je prenehal s svojo funkcijo, je bilo v državi že več kot dva milijona migrantov, za katere je še vedno trdil, da so dobri za njihovo ekonomijo.
Samoumevno so predvidevali, da se bodo migranti integrirali
Vsak, ki je migrantom nasprotoval, je bil oklican za rasista. Popolne posledice njegove politike še niso znane, ker diskusija o migrantih nikoli ni bila v celoti narejena. Večina migrantov se je preselila v iste dele mest, iz česar so se izoblikovale nekakšne ločene skupnosti. Zaradi tega se veliko migrantov tudi ni popolnoma integriralo v britansko družbo. Kot je povedala Sarah Spencer, ki je v tistih letih svetovala vladi na področju imigracij, niso nikoli razglabljali o posledicah. ”Bilo je samoumevno, da se bodo migranti integrirali v družbo,” je dejala.
M. G.