fbpx

Število držav, ki ukrajinski vojski pošiljajo orožje, iz dneva v dan narašča

Orožje, ki ga je Ukrajini podarila Litva. (Foto: Twitter)

Če je bila večina mednarodne skupnosti še pred nekaj meseci skrajno zadržana do oboroževanja ukrajinskih oboroženih sil, so se njihova stališča z izbruhom splošne ruske invazije močno spremenila. V Ukrajino tako sedaj vsak dan prispe čedalje več orožja in vojaške opreme, prav tako se povečuje število držav, pripravljenih Ukrajini pomagati z orožjem.

Ko je konec leta 2013 v Ukrajini izbruhnila revolucija proti oblasti Viktorja Janukoviča, znana kot Euromaiden, se je v ukrajinski zunanjepolitični usmerjenosti zgodil preobrat iz proruske drže v prozahodno. Čeprav je že takoj po odstavitvi Janukoviča Rusija vojaško intervenirala na ukrajinskih tleh in zasedla Krim ter sprožila vojno v regijah Donetsk in Lugansk, pa večina zahodnih držav kljub deklarativnim obsodbam teh ruskih dejanj tedaj še ni želela z orožjem in opremo pomagati ukrajinski vojski. Celo ameriška vlada je vrsto let odlašala s pošiljanjem orožja Ukrajincem, ki so bili tako več let prepuščeni samim sebi v boju z neprimerno močnejšim sovražnikom.

Lansko zaostrovanje razmer je sprožilo začetek masovne dobave orožja iz ZDA
Situacija pa se je začela bistveno spreminjati v času administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je med letoma 2018 in 2020 Ukrajini namenila za skoraj milijardo dolarjev orožja in vojaške opreme. Ko je začela v lanskem letu Rusija nastopati vse bolj agresivno na ukrajinskih mejah in ob njih kopičiti čedalje več enot, je administracija sedanjega predsednika Joeja Bidna v Ukrajino poslala še več orožja, saj so se že tedaj pojavljale informacije obveščevalnih služb, da obstaja v bližnji prihodnosti povsem realna možnost ruske invazije na državo. V zadnjih mesecih so zaradi eskalacije razmer ZDA poslale Ukrajini še dve večji pošiljki orožja, in sicer 19. januarja, ko so ji poslali za 200 milijonov dolarjev orožja, in 25. februarja (en dan po začetku vsesplošnega ruskega napada), ko so ukrajinskim silam poslali za kar 350 milijonov dolarjev orožja.

Raketomet “Stinger” (Foto: epa)

Največji del teh ameriških pošiljk so predstavljali protitankovski oz. protioklepni raketometi Javelin in prenosni raketometi zemlja-zrak Stinger, ki so jih ruske zračne sile (helikopterji in letala) na svoji lastni koži občutile že med sovjetsko invazijo na Afganistan med leti 1979 in 1989. Čeprav Ukrajina od ZDA za zdaj še ni prejela težkega orožja (tankov, oklepnikov, helikopterjev, letal ipd.), pa je za obrambne namene lahko prenosno orožje še učinkovitejše, saj je izjemno mobilno in ga je zaradi njegove majhnosti težko zaznati, poleg tega pa omogoča, da branilci z njim sovražniku prizadenejo velike materialne izgube (ena protiletalska oz. protitankovska raketa v vrednosti nekaj tisoč evrov je tako sposobna uničiti letalo, tank ali helikopter v vrednosti več sto tisoč ali pa celo več milijonov evrov). Danes je Bidnova administracija ameriški kongres zaprosila tudi za odobritev šest milijard evrov težkega paketa pomoči Ukrajini, ki bo poleg orožja in vojaške opreme vključeval tudi humanitarno pomoč (živila, zdravila, oblačila ipd.).

Orožje že leta pošiljajo tudi evropske države
Ukrajini so do sedaj takšno in drugačno orožje pošiljale tudi številne evropske države, izmed katerih jim ga je daleč največ zagotovila Velika Britanija. Ta otoška država je sicer že od leta 2015 v okviru operacije Orbital urila ukrajinske vojake (v sklopu te operacije naj bi za boj izurili kar 22.000 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil), poleg tega pa so Britanci doslej Ukrajini poslali tudi veliko količino sofisticiranega in težkega orožja, opreme ter vojaških transportnih sredstev, ki ga tej vzhodnoevropski državi ni zagotovila nobena druga država. Pri tem ni govora le o raketometih za uničevanje zračnih in oklepnih sil, ampak je VB Ukrajini prodala tudi minolovce razreda Sandown, plovila z vgrajenimi raketnimi sistemi, fregato in tisoče protioklepnih raketometov NLAW, s svojim izvidniškim letalom RC-135W Rivet pa že od začetka zbira informacije o premikih ruskih enot in jih posreduje Ukrajincem.

Poleg VB so doslej večje količine orožja in opreme poslale tudi druge evropske države članice pakta Nato, med njimi Češka, Danska, Francija, Litva, Nizozemska, Norveška, Poljska in Turčija. Slednja je Ukrajini od leta 2019 prodala že na desetine vojaških dronov Bayraktar TB2, ki jih je ukrajinska vojska že pred rusko invazijo uspešno uporabljala proti proruskim separatistom na vzhodu države, poleg Turčije pa je Ukrajini drone FlyEye v preteklosti dobavljala tudi Poljska. Ko je že govora o zračnih silah, velja omeniti tudi evropski nakup sedemdesetih lovskih letal MiG-29 in Su-25, ki jih je Evropska unija za potrebe okrepitve ukrajinskih letalskih sil kupila od Bolgarije, Poljske in Slovaške, danes pa je pozvala ukrajinske pilote, naj omenjena letala prevzamejo na Poljskem.

Z ruskim napadom začele Ukrajini orožje pošiljati vedno nove države
V dneh, ki so sledili ruski invaziji 24. februarja letos, so se za dobavo orožja Ukrajini začele odločati tudi mnoge države, ki so dotlej vztrajno zavračale ukrajinske prošnje za pomoč, od mnogih novih dobaviteljic pa se pošiljk orožja zaradi njihove deklarativno nevtralne drže niti ni posebej pričakovalo. Največje tovrstno presenečenje je bila odločitev Nemčije (ki je že desetletja veljala za eno največji ruskih zaveznic v Evropi), da poleg podpore izključitvi Rusije iz mednarodnega bančnega sistema SWIFT in odpovedi projekta Severni tok 2 v Ukrajino pošlje 1000 protitankovskih raketometov, 500 raketometov Stinger, havbice in oklepnike. Poleg tega je Nemčija tudi podelila dovoljenje za pošiljanje nemškega orožja Estoniji in Nizozemski, ki sta želeli že tedne nazaj poslati Ukrajini protitankovske izstrelke Panzerfaust 3 in artilerijo, vendar pa tega nista mogli storiti brez eksplicitnega nemškega dovoljenja.

Pred dnevi sta prodajo orožja Ukrajini napovedali tudi Finska in Švedska, ki sicer nista del pakta Nato in veljata za nevtralni državi, vendar pa se zaradi bližine ruske meje in zgodovine konfliktov z Rusijo še kako dobro zavedata pomena skupnega odgovora svetovne javnosti na ruski vojaški napad. Finski obrambni minister Antti Kaikkonen je napovedal pošiljko 2500 avtomatskih pušk skupaj s 150.000 šaržerji in 1500 protitankovskimi raketami, medtem ko njegov švedski kolega Peter Hultqvist Ukrajini obljubil pošiljko 5000 čelad, 5000 neprebojnih jopičev in 5000 protitankovskih sistemov AT4. Prav tako je včeraj dobavo orožja Ukrajini napovedala Avstralija, ki je sicer tesna zaveznica Velike Britanije in ZDA (z njima sodeluje tudi v zavezništvu AUKUS); Ukrajini naj bi samo v prvi pošiljki posredovala za več kot 70 milijonov dolarjev orožja in opreme, od tega veliko večino predstavljajo rakete in naboji.

Matej Markič