Večina nezakonitih migrantov se prebije do Srbije, od koder poskušajo nezakonito vstopiti v Evropsko unijo. Ne poskušajo več samo prečkati meje brez dokumentov, ampak se zatekajo tudi k tatvinam, agresiji, manjšim kriminalnim dejanjem in oboroženim obračunom.
Vsako leto se povečuje število nezakonitih priseljencev, ki prek Balkana prihajajo v Evropo. Po uradnih podatkih je bilo leta 2022 na Zahodnem Balkanu registriranih več kot 192 tisoč migrantov. To je 60 odstotkov več kot leto prej. Največ prišlekov, skoraj 63 odstotkov, je prijavljenih v Srbiji. Samo tam je bilo po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) registriranih več kot 120 tisoč nezakonitih priseljencev, sledijo Bosna in Hercegovina (27.429), Severna Makedonija (22.379), Albanija (12.216), Črna gora (8318) in Kosovo (1041).
Če vzamemo v obzir letno porazdelitev, lahko opazimo, da so bila obdobja, ko se je število migrantov v regiji iz leta v leto celo podvojilo. Uradni podatki namreč kažejo, da je leta 2018 na Balkan prispelo 44.646 migrantov, kar se je leta 2019 povečalo na 80.323. Čeprav je epidemija leta 2020 res nekoliko upočasnila porast migracij, se je število migrantov še vedno povzpelo na več kot 100 tisoč, do leta 2021 pa število še naprej naraščalo na več kot 120 tisoč. Lansko leto je prineslo nov strm vzpon. Na tej poti je bilo po uradnih podatkih registriranih 192.266 priseljencev. Njihovo število pa je lahko še večje, saj ne gredo vsi v sprejemni center. Mnogi se namreč veliko raje odločijo za gozdove in nenadzorovana območja, da bi se izognili pozornosti oblasti.
Precej več bi jih uspelo vstopiti v EU brez ograje na madžarski meji
Frontex, evropska agencija za mejno in obalno stražo, priznava, da je zahodna balkanska pot ena glavnih migracijskih poti v Evropo. Po rekordnem številu prihodov v Evropsko unijo leta 2015 je število migrantov z neurejenim statusom, ki so se odločili za to pot, nekaj let vztrajno padalo, od leta 2019 pa se je spet začelo povečevati, izpostavlja agencija. Po mnenju Frontexa je večino poskusov nezakonitih prehodov meje mogoče povezati z migranti, ki so bili ustavljeni in že nekaj časa čakajo na Zahodnem Balkanu. Oni so tisti, ki zaradi strogih madžarskih mejnih policistov in ograje ne morejo naprej.
Migranti vedno znova poskušajo vstopiti na območje Zahodnega Balkana preko južne skupne meje z Grčijo in Bolgarijo, preden se ti odpravijo naprej proti severu – torej proti Srbiji, Črni gori ali Bosni, da bi dosegli schengensko območje. Velikokrat si pri tem pomagajo s tihotapci ljudi.
V zadnjih letih je bilo na Balkanskem polotoku z migranti povezanih več hudih kaznivih dejanj. Eden takih incidentov je bila bitka pri Roszkah, ko so nezakoniti migranti, ki so prispeli iz smeri Srbije, napadli dežurne madžarske policiste na meji. Madžarske organe pregona so obmetavali s kamenjem in steklenicami. Številni policisti so bili ranjeni, nekatere so morali celo odpeljati na zdravljenje v bolnišnico.
Tudi leta 2017 je bilo na omenjeni migrantski poti več kaznivih dejanj nezakonitih migrantov. V Subotici denimo so mlademu dekletu ukradli mobilni telefon, ko je čakala na prijateljico pred tamkajšnjim zdravstvenim domom. Tamkajšnji mediji so tedaj poročali, da je bila le stvar sreče, da ni prišlo do poškodbe, saj je eden od alžirskih napadalcev imel pri sebi nož.
Organi pregona so morali v prvih letih posredovati predvsem v primerih tihotapljenja ljudi na Balkanu. Do leta 2019 so bili hrvaški zapori polni tihotapcev ljudi, ki so bili pridržani zaradi pomoči pri nezakonitih prehodih meje. Leta 2021 so srbski mediji poročali, da na Zahodnem Balkanu cveti trgovina s tihotapci ljudi. V Danasu naj bi bil ocenjeni promet na trgu do 50 milijonov evrov letno. Pričakovati je, da se bo ta številka od takrat verjetno povečala, saj se je povečalo tudi število migrantov, ki uporabljajo to pot. Srbija je namreč priljubljena tranzitna država za prosilce za azil in migrante, saj meji na štiri države EU – Hrvaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo.
Kar nekaj je ljudi, ki živijo v mestih zunaj meja Evropske unije, ki že leta trpijo zaradi migrantov (od kraje pridelkov, teptanja sadovnjakov, poškodb zgradb, do selitev v zapuščene hiše). Prebivalec Bačkih Vinogradov v Srbiji je za medij V4NA povedal, da se pogosto ne zbudijo ob petju petelinov, temveč ob zvokih strelov. Le redki v nekoč mirni vasi so si upali svoje otroke pustiti same v šolo in so morali zakleniti vrata. Nekateri migranti so vdirali v hiše, trgali talne deske in jih zažigali, drugi so kradli hrano iz hladilnika.
Lani poleti je prišlo do enega najresnejših primerov, zaradi katerega so morale ukrepati tudi srbske oblasti. Sodeč po uradnih podatkih je ena oseba umrla, še sedem pa je bilo huje ranjenih v obračunu, znanem le kot strelski obračun Makkhetes. V incidentu so se migrantske tolpe spopadle med seboj na obrobju Subotice blizu srbsko-madžarske meje. Gozdna območja so več mesecev nadzorovali nezakoniti migranti, ki so se med seboj napadli ob zori 2. julija 2022. Lokalni prebivalci so slišali streljanje in o tem obvestili oblasti. Po obračunu so srbske oblasti sprožile intenzivno preiskavo in kmalu prijele 26-letnega Afganistanca, za katerega se je izkazalo, da je iskani terorist.
Migrantska situacija je vrhunec dosegla s streljanjem v Horgošu. Nezakoniti priseljenci so bili namreč zopet tisti, ki so se zapletli v oborožen spopad, le da tokrat s puškami in pištolami niso streljali v odročnem gozdu, ampak v središču mesta. Do spopadov v Horgošu je prišlo konec novembra zvečer, ko so bili domačini še na ulicah, tako da je bila le stvar sreče, da strelna krogla ni zadela kakšnega mimoidočega. Enote so po streljanju izvedle akcijo brez primere, med katero so prijele 600 ilegalnih migrantov. Notranji minister je napovedal, da bodo do oboroženih migrantov izvajali politiko ničelne tolerance. Po preiskavi skrivališč migrantov okoli Horgoša so oblasti našle velike količine orožja.
Omenjeno streljanje je za srbske oblasti predstavljalo kapljo čez rob. Od takrat je policija namreč okrepila svojo prisotnost na ulicah in se začela hitreje odzivati na klice prebivalcev ter prijemati migrante, ki brezciljno tavajo po ulicah. Toda kljub strožjemu zatiranju oblasti je v Srbiji še vedno mogoče videti taksiste, ki služijo z migranti. Za velikokrat višjo ceno nezakonite migrante v nabito polnih avtomobilih prevažajo do madžarske in hrvaške meje.
Po mesecih tišine je 8. februarja zvečer prišlo do novega streljanja. Incident se je tako kot doslej zgodil v Subotici, v bližini sta se spopadli skupini migrantov, sestavljeni iz Afganistancev in Sircev. Več ljudi je bilo ranjenih, dva sirska migranta sta bila ustreljena v nogo. Enega od migrantov so pridržali, ostale pa so odpeljali v lokalni sprejemni center.
Sara Kovač