fbpx

Temni oblaki nad internetnimi podjetji

Socialna družbena omrežja s svojo proliberalno agendo napadajo konservativno misleče uporabnike. (Foto: pixabay)

S cenzuro so svetovni internetni velikani pljunili v lastno skledo. Dan je predlog za odvzem zaščite po 230. členu, ki internetnim firmam omogoča sodno imuniteto. Nekateri celo napovedujejo razbitje internetnih velikanov na podlagi protimonopolne zakonodaje. 

Nad tehnološkimi velikani se zbirajo temni oblaki, saj vse več javnosti zahteva, da se jim temeljito pristrižejo peruti. Tako sta prejšnji teden v nadstrankarski zakonodajni pobudi poslanca Paul Gosar, republikanec slovenskega rodu iz Arizone, in Tulsi Gabbard, demokratska poslanka s Havajev, predlagala, da se velikim internetnim podjetjem odvzame zaščita, ki jo uživajo po 230. členu Zakona o internetnih podjetjih.

Gre za člen, ki internetne velikane označuje kot nepristranske posredovalce informacij javnosti in jih zato odvezuje kazenske in civilne odgovornosti pred sodišči. Po domače povedano, internetni velikani niso odgovorni za vsebino, ki jo na njihovih spletnih straneh objavijo uporabniki, na drugi strani pa zato ne smejo cenzurirati uporabnikov, še posebno ne na podlagi političnih preferenc vodstva internetnega podjetja, se pravi dajati na svojih straneh podporo eni politični opciji in cenzurirati drugo.

Cenzura kot dvorezen meč
In vendar so v zadnjem času internetni velikani naredili prav to; sistematično so cenzurirali objave desnih, konservativnih, republikanskih uporabnikov, šli so celo tako daleč, da so cenzurirali izvoljene republikanske politike, celo samega predsednika ZDA. Na drugi strani pa nekritično podpirajo levo liberalno politično opcijo. S tem so nehali biti neodvisni posredovalci informacij, ki so nediskriminatorno dostopni celotni javnosti, zatorej Gosar in Gabbardova menita, da ni več razloga, da bi bili zaščiteni po členu 230. Gosar je kot konservativni republikanec tudi sam doživel cenzuro na spletnih omrežjih, Gabbardova, ki se je potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo, pa je, čeprav demokratka, doživela internetno cenzuro, saj so internetni velikani forsirali Bidna in so tolkli tudi po njegovih nasprotnikih iz demokratske stranke.

Foto: iStock

Internetni velikani v šoku in panični
Internetni velikani so tako v šoku, saj bi se z odvzemom zaščite, ki jo uživajo po 230. členu odprla možnost, da jih kazensko in civilno tožijo, za začetek vsi tisti, ki se čutijo diskriminirane. To bi pomenilo desetine milijonov sodnih stroškov in potencialno tudi stotine, morda celo milijarde izgub zaradi dosojenih kazni in odškodnin.

Facebook, Twitter, Google in drugi internetni velikani so zato precej panični, čeprav imajo veliko zaveznikov, zlasti na demokratski strani. Vendar pa tudi demokratski politiki niso enotni v podpori internetnih velikanov. Mnogi so tako kot Gabbardova spoznali, da lahko internetni velikani delujejo tudi v njihovo škodo; še več, izkazalo se je, da so si internetni velikani prigrabili tudi velik del politične moči, kar gre na škodo politikov ne glede na strankarsko pripadnost. Zato se mnogi strinjajo, da je treba internetnim velikanom pristriči peruti. Nekateri celo menijo, da bi jih bilo treba na podlagi protimonopolnih zakonov razbiti na manjša ločena podjetja, tako kot so leta 1984 razbili informacijskega velikana AT&T.

Bogdan Sajovic