Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska je maja obiskala Slovenijo, premier pa ji je izrazil vso podporo Slovenije v boju za demokracijo v Belorusiji. Obljubo je tudi držal – Tihanovska je namreč danes poudarila, da je Janša eden najglasnejših tujih voditeljev, ko gre za belorusko krizo. “V zadnjih šestih mesecih slovenskega predsedovanja v EU je bilo vprašanje Belorusije izpostavljeno na vsakem dogodku. Slovenija je dosledna glede podpore Belorusom, glede sankcij in glede nepriznavanja režima,” je zapisala. Janša je bil namreč kar dvakrat politični zapornik, zato še toliko bolj razume položaj beloruske opozicije, ki jo zatira režim Aleksandra Lukašenka.
Janez Janša je eden najglasnejših tujih voditeljev, ko gre za belorusko krizo. V zadnjih šestih mesecih slovenskega predsedovanja v EU je bilo vprašanje Belorusije izpostavljeno na vsakem dogodku. Slovenija je dosledna glede podpore Belorusom, glede sankcij in glede nepriznavanja režima – tako je zapisala Svetlana Tihanovska, voditeljica beloruske opozicije, ki je ob prevzemu predsedovanja Sloveniji zaželela plodno in uspešno delo. Upala je, da bo slovensko predsedovanje okrepilo vezi z EU ter se nadejala “reševanja krize v Belorusiji in prinašanja miru, demokracije in svobode v našo državo v osrčju Evrope“. Zdaj, ko se slovensko predsedovanje zaključuje, je videti, da je Slovenija dosegla njena pričakovanja.
Predsednik vlade se danes udeležuje zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, kjer bodo voditelji in voditeljice EU razpravljali o razvoju dogodkov v zvezi s covidom-19, vključno s pojavom novih različic, usklajevanjem ukrepov, zagotavljanjem cepljenja in mednarodnim sodelovanjem. Obravnavali bodo tudi zunanje odnose, vključno z Belorusijo in Ukrajino ter vprašanje kriznega upravljanja in odpornosti, cen energije, varnosti in obrambe ter zunanjih vidikov migracij. “S strani velike večine članic EU, partnerjev, ki smo že v Uniji, je bila dana zelo velika podpora Ukrajini zaradi pritiskov s strani Rusije. Nasploh smo izrazili močno zavezo stališču, da o tem, kdo bo bodoči član EU ali posredno Nata, odločamo tisti, ki smo že v teh povezavah in tisti, ki si tja še želijo. Nikakor pa ne pristajamo na to, da ima nekdo, ki ni član, niti si ne želi postati član, pravico do veta ter pravico vpliva na suverenost in samoodločbo katerekoli suverene države,” je med drugim dejal premier.
Na vprašanje glede sankcij proti Belorusiji je predsednik vlade odvrnil, da o konkretnih sankcijah v tem trenutku še ne more govoriti, je pa odločenost o njih velika. “Vse to bo odvisno tudi od podrobnosti glede situacije, ki jih bomo prejeli, in potem se bomo odločili. Morda so še odprte poti za resna pogajanja v naslednjih dneh in morda so še možnosti, da bo delovala tudi diplomacija, upanje v te možnosti polagamo,” je še povedal premier. Prav tako je dejal, da je zaskrbljen glede dogajanj na tem delu sveta. “Koncentracija vojaške sile, še posebej na ukrajinski meji, je zelo močna, in je nekaj, kar ni običajno za redno vojaško vajo, torej ni dvoma, da Rusija uporablja vojaško moč za ustvarjanje pritiska. Vprašanje je, ali gre samo za ustvarjanje pritisk ali kaj drugega,” je povedal premier in dodal, da je dobro, da je EU pripravljena in da se lahko izogne presenečenjem, ki smo jih bili deležni ob ruski okupaciji Krima. Na vprašanja glede energetike je predsednik vlade dejal, da je energetski sektor pomembni del strateške avtonomije EU in tudi pogovorov o odnosih z Rusijo. Pri tem je omenil tudi vprašanje Severnega toka.
Sara Bertoncelj