To je država, ki je raj za investitorje, a pekel za delavce, poleg tega pa še država v razsulu

22
Foto: EPA

“Naporno je, ampak je potrebno delati. Nimam izbire. Cel dan sem na nogah za 180 evrov mesečno. Za delo čez vikend ali med prazniki dobim malo več od tega. Fizično lahko zdržim, popuščam pa psihično. Ubija me, da sem pod stalnim pritiskom norm, ki jih je potrebno izpolnjevati. Dela se pod hudim tempom, ne razumem, zakaj. Nemci pravijo, da želijo kvaliteto, ampak pod kakšnimi pogoji,” se sprašuje makedonski delavec, ki je sicer eden redkih, ki upajo spregovoriti o delovnih razmerah v državah. 

Makedonija je najrevnejša država, ki je nastala po razpadu Jugoslavije. Med investitorji slovi kot država s poceni delovno silo, zaradi česar je bila v zadnjih letih deležna številnih investicij in posledične rasti bruto domačega proizvoda. Ne glede na to, je bilo investicij v zadnjem obdobju še premalo, saj brezposelnost ostaja izredno visoka, plače pa relativno nizke. Državo v zadnjem času pestijo tudi huda politična kriza.

Križi in težave
Makedonijo, že tako revno jugoslovansko republiko, je po razpadu prizadel grški embargo, ki je trajal do leta 1996, pestila pa jo je tudi izredno slaba infrastruktura, ki je omejevala nadaljnji razvoj. Bruto domači proizvod je padal od leta 1991 do leta 1995. Nato se je pobral in z enim vmesnim letom rasel z zavidljivo hitrostjo vse do danes.

Da je mera polna, Makedonce pesti tudi velika zadolženost – relativno na plače. Statistični podatki kažejo, da so državljani dolžni bankam okoli dve milijardi evrov, kar znese približno tisoč evrov na posameznika, kar je skoraj petkratnik plače, ki jo prejemajo nekateri delavci v tovarnah, poroča Deutche Welle.

Makedonijo pesti tudi huda politična kriza. Rezultati raziskave Ameriškega republikanskega inštituta kažejo, da v Makedoniji demokratične institucije propadajo. V družbi vlada tudi precejšen pesimizem – samo od januarja letos dvajset odstotkov ljudi več meni, da je država bolj nestabilna, kot je bila v preteklem letu, 12 odstotkov več ljudi pa meni, da Makedonija potuje po napačni poti. Država je zašla v krizo potem, ko je v politiki završal prisluškovalni škandal. 

“Vse dokler bo brezposelnost tako visoka (25 odstotkov), ne moremo pričakovati visoke plače. To je ključni problem makedonske ekonomije. Priča smo tudi politični krizi, ki ravno ne ohrabruje, po drugi strani pa smo priča tudi, kakšen kader rekrutirajo tuji investitorji in koliko ga plačajo,” je prepričan Zoran Ivanovski, profesor z makedonske fakultete za turizem in menedžment.

Visoko povišanje plač v javnem sektorju
Drugo plat medalje kaže povišanje plač v javnem sektorju, kar je neposredna posledica znižanja davkov, kar je v državo privabilo tuj kapital. Država lahko tako financira velike skoke v plačah javnih uslužbencev. Na spletni strani makedonske vlade je prebrati, da so se plače v javnem sektorju samo od leta 2006 povečale za 61 odstotkov. Pozitiven trend nadaljevanja višanja plač napovedujejo tudi v prihodnje. Plače naj bi se povišale uslužbencem v administraciji, učiteljem, policiji, vojski, v zdravstvu, visoko povišanje pa naj bi se zgodilo tudi v trošenju za socialne zadeve.

Žiga Korsika