fbpx

To je pet scenarijev razpleta ukrajinsko-ruske krize

Vojaški konflikt na ukrajinskem vzhodu. (Foto: epa)

Navajamo nekaj možnih scenarijev razpleta ukrajinsko-ruske krize: velika vojna, lokalna vojaška operacija, prikrita vojaška operacija, diplomatska agresija in končanje nasilnega delovanja Rusije, zahvaljujoč se pritiskom Zahoda. 

Že tretji mesec je Ukrajina na robu ruske invazije na svoje teritorialno ozemlje, kriza pa že opazno načenja tamkajšnje gospodarstvo, slabša družbeno razpoloženje in oddaljuje tamkajšnjo vlado od razvojnih programov države. Zaradi nastalih razmer je Narodna ukrajinska banka poslabšala napoved rasti ukrajinskega PKB za leto 2022 s 3,8 na 3,4 odstotka. Zaznan je tudi padec cen evropskih obveznic in vrednosti lokalne valute – ukrajinske grivne, poroča Polska Agencja Prasowa.

Med poznavalci razmer je pogosto govora o petih možnih scenarijih razvoja ukrajinsko-ruskega konflikta. Prvi je velika vojna. Govora je o obsežnem napadu ruske vojske na Ukrajino, z več smeri hkrati. Razlog za napad je lahko “izmišljen”, kot je denimo “obramba ruskega prebivalstva”. Velika vojna pa pomeni veliko število smrtnih žrtev, tudi med napadalci, zato se zdi ta scenarij neugoden tudi za Kremelj, posebej zato, ker so ukrajinske vojaške sile pripravljene na obrambo.

Na ukrajinskem vzhodu že leta potekajo oboroženi spopadi. (Foto: epa)

Obenem pa v zadnjem času opažamo močno okrepljeno tehnično vojaško podporo (orožje) s strani Zahoda. Ukrajinske oborožene sile štejejo okoli 250 tisoč vojakov, približno enako število pa je mogoče naknadno mobilizirati. Ruska vojska pa ima milijon vojakov, vendar pa je večina med njimi nastanjena v notranjosti Rusije. Ob ukrajinski meji pa jih je okoli 130 tisoč. Za pričetek nekega oboroženega konflikta (niti ne obsežnega) pa je potrebnih okoli 200-300 tisoč vojakov.

Rusija ima premoč v zračnem prostoru, Ukrajina pa je v zadnjih dveh tednih prejela 250 ton tujega orožja
Zadeva bi postala bolj resna šele tedaj, ko bi Rusi ob meji pričeli kopičiti gorivo, točke za medicinsko oskrbo, zaloge hrane, krepiti svoje logistične potenciale, in če bi pričela z mobilizacijo vojaških obveznikov. Če bi do tega prišlo, bi Rusija, ki ima premoč v zračnem prostoru, pričela z napadom s pomočjo raket in bomb, zatem bi mobilizirala pehoto, tanke in topništvo, zaradi dolžine granice pa bi napad potekal iz več različnih smeri.

Podobe ukrajinske krize (Foto: epa)

Ob tem pa je potrebno vedeti, da je v zadnjih dveh tednih Ukrajina iz tujine prejela preko 250 ton orožja, zlasti ameriškega in britanskega. In če Rusija napade iz Belorusije, se ji ne bi zoperstavile zgolj ukrajinske oborožene sile. Govora je tudi o deset tisoč rezervistih. Velika vojna pa bi vključevala tudi močno okrepljene kibernetske napade na vladne organe in na kritično infrastrukturo v državi. Prav tako bi sledil letalski in raketno-topniški napad na to infrastrukturo.

Zelo verjetna je razširitev vojaških operacij v Donbasu in poskus zasedbe Mariupola ter Azovskega morja
Pri destabilizaciji razmer v večjih mestih pa bi utegnile sodelovati tudi ruske službe. Potem bi sledil napad kopenskih sil nanje. Mogoč je tudi napad iz smeri Črnega in Azovskega morja. Vendar pa v vsakem primeru operacija za Rusijo ne bi bila lahka. Tudi na morju se lahko Ukrajina zelo učinkovito brani, saj ima za to sredstva. Drugi scenarij vključuje lokalni napad. Šlo bi denimo za omejeno rusko operacijo v Donbasu in tako posegla po novem ukrajinskem ozemlju. Gre za zelo verjeten scenarij.

Na območju Donjecka na ukrajinskem vzhodu potekajo vojaški spopadi. (Foto: epa)

Cilj tega napada bi bila lahko pristaniško mesto Mariupol in Azovsko morje. Gre za pomembno prehodno (tranzitno) območje za gospodarstvo dela Donbasa, ki je pod oblastjo Kijeva. Ukrajinske službe sporočajo, da so od pričetka leta proruski separatisti na ukrajinske vzhodu, prejeli sedem tisoč ton goriva, tanke, rožje, razstrelivo, obenem v Rusiji poteka vpoklic nabornikov, ki so napoteni v Donbas. Rusija bi si utegnila celo priključiti samooklicani republiki v Lugansku in Donjecku.

Mogoča je tudi okrepljena kibernetska ofenziva z namenom sejanja panike med prebivalstvom
Tretji scenarij je močan kibernetski napad in informacijska vojna, ki je dejansko oblika prikritega napada, ki je najbolj verjetna možnost razvoja ukrajinsko-ruske krize, namen pa je ustvarjanje ozračja panike. Ljudje bi začeli množično kupovati tuje valute, izdelke, se seliti v tujino ali vsaj na zahod države. Pričakovati je tudi internetni mrk, napade na kritično infrastrukturo, državne organe, tudi na verske objekte itd. Četrti scenarij je diplomatska agresija, ki pa dejansko do neke mere že poteka (z Zahodom). Vojska na rusko-ukrajinski meji je v teh pogovorih dodaten “as”.

Na vzhodu Ukrajine že leta potekajo vojaški spopadi. (Foto: epa)

Vladimir Putin skuša pri tem razdeliti Zahod. Peti scenarij pa je deeskalacija razmer, kar si najbolj želi Ukrajina. To pomeni, da bi Rusija prenehala s svojim sovražnim delovanjem zaradi okrepljenih pritiskov Zahoda. ZDA in EU sta sicer večkrat poudarjali potencialne hude sankcije za Rusijo. Dejansko pa Rusija že čuti posledice svojih agresivnih delovanj (padec vrednosti ruskega rublja, indeks moskovske borze pada in nizek nivo tujih investicij). V povezavi z napetostmi med Ukrajino in Rusijo so ruski milijarderji izgubili 28 milijard dolarjev.

Domen Mezeg