Predsednik vlade Severne Makedonije Zoran Zaev je po porazu v drugem krogu lokalnih volitev odstopil tako kot predsednik vlade kot vodja Socialdemokratske zveze Makedonije. Njegov odstop pa ne pomeni predčasnih volitev. Po zakonu bi se lahko koalicijska vlada dogovorila o izbiri drugega predsednika vlade in sestavila vlado brez predčasnih volitev. Zaev je dejal, da se bo potrudil, da se bo to tudi zgodilo.
V nadaljevanju predstavljamo tri mogoče scenarije, ki se lahko zgodijo v prihodnjih dneh: vlado bo vodil izbran naslednik Zorana Zaeva, vlado bo vodila opozicija ali pa bodo sledile predčasne volitve.
Naslednik Zaeva
Zaev je dejal, da podpira novega vodjo svoje stranke, da namesto predčasnih volitev prevzame predsedovanje. Dejal je, da predčasne volitve niso nujne, da pa lahko stranka SDSM skupaj s koalicijo vodi vlado. Vendar pa postopek izvolitve novega premierja ni prav nič preprost, saj bo po odstopu Zaeva padla celotna vlada. Po severnomakedonski ustavi namreč v primeru odstopa, smrti ali trajne ovire predsednika vlade pri opravljanju funkcije odstopa celotna vlada.
Vlado lahko prevzame opozicija
Mogoči pa so tudi drugi scenariji, da vlado vodi opozicija. Postopek je pri tem podoben kot po vseh državnozborskih volitvah. Kandidat SDSM za mandatarja bo moral predsedniku sporočiti, da lahko zagotovi parlamentarno večino, ki bo glasovala o njegovih predlogih za sestavo nove vlade. Nato bo predsednik podelil mandat in začelo se bo zakonsko določeno obdobje za medstrankarska pogajanja. Vendar se v tej situaciji lahko zgodi, da dobi mandat predstavnik druge stranke, če se izkaže, da ima parlamentarno večino. Zato ne gre izključiti možnosti, da bo novo vlado vodila politična stranka VMRO-DPMNE (Notranja mаkedonskа revolucionarna organizacija – Demokratska stranka zа mаkedonsko narodno enotnost), pravijo analitiki. Predsednik vlade in vsi ministri ostajajo na funkciji do izvolitve nove vlade. V celotnem procesu bo Zaev ostal na funkciji in bo opravljal svoje naloge.
“Nadaljevanje politične krize”
Ta parlamentarna večina lahko izvoli vlado, dokler ima mandat, če pa noben kandidat za predsednika vlade ne more sestaviti večine, so možnost predčasne volitve. V tem primeru bo treba “skupščino” najprej razpustiti, nato pa razpisati nove državnozborske volitve. Nekdanji poslanec in sedanji profesor na Pravni fakulteti v Skopju Aleksandar Spasenovski je ocenil, da se bo politična kriza nadaljevala. “Večina državljanov po volitvah in polarizaciji, ki je prevladala, pričakuje konec krize, a očitno ne bo tako, politična kriza se bo nadaljevala,” pravi Spasenovski.
“Reorganizacija opozicije”
Aleksandar Krzelovski iz Makedonskega centra za mednarodno politiko pravi, da se špekulira, da naj bi na slab volilni rezultat SDSM lahko vplivale krize, kot je na primer nesprejetje odstopa ministra za zdravje Venka Filipčeta, ko je pogorela bolnišnica v Tetovu. Krzelovski pričakuje, da bo opozicija v prihodnjih dneh reorganizirana, da bi prišli do rešitve za sestavo nove vlade. Po Krležovskem se težišče zunanje politike z odhodom Zaeva ne bo bistveno spremenilo. Vprašanje je, kako sprostiti integracijski proces v EU – z Zaevom ali brez njega – je poudaril.
“Začasna vlada”
Glede na to, da je v vsakem primeru tesna večina, analitiki menijo, da so nove predčasne parlamentarne volitve gotove. Vprašanje je, kdaj se bodo zgodile. Ker so parlamentarne večine negotove, obstaja možnost, da se razmere razjasnijo šele na predčasnih volitvah.
Sara Kovač