fbpx

Trump “taktično” prestavil obisk Danske, ker se socialistična premierka ne želi pogovarjati o nakupu Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump (foto: EPA)

Zdi se, da Frederiksenova, ki prihaja iz vrst Socialdemokratov, ne nasprotuje prodaji Grenlandije zaradi skrbi za ohranitev danskih kolonialnih ostankov, temveč zaradi ideoloških razlik z ameriškim predsednikom, ki so lastne levemu političnemu bregu.

“Danska je zelo posebna država z neverjetnimi ljudi, a na podlagi komentarjev premierke Mette Frederksen, da nima nobenih interesov diskutirati o nakupu Grenlandije, bom preložil srečanje, načrtovano čez dva tedna, na kdaj drugič,” je sporočil ameriški predsednik Donald Trump prek socialnega omrežja Twitter.

“Premierka je uspela prihraniti veliko stroškov in naporov tako za ZDA kot Dansko s svojo direktnostjo. Za to se ji zahvaljujem in se veselim najinega prestavljenega srečanja v prihodnosti!” je še dodal Trump.

Trumpovo sporočilo je jasno. Prodaji Grenlandije ZDA morda nasprotuje trenutna premierka, njen naslednik pa bo mogoče odprt za idejo o prodaji največjega otoka, ki je Danski samo strošek. Danci namreč vsako leto na Grenlandijo pošljejo okoli 700 milijonov dolarjev finančne pomoči za okoli 50 tisoč prebivalcev Grenlandije.

Trumpova ponudba za nakup Grenlandije ob silnih kitajskih in ruskih težnjah sploh ni absurdna!

To ni bil prvi poskus ZDA, da bi kupile Grenlandijo. Leta 1946 je takratni predsednik Harry Truman Dancem ponudil 100 milijonov dolarjev v zlatih palicah za otok, okovan v večni led. Tudi takrat so Danci ponudbo zavrnili, a so zaradi hladne vojne Američanom v 50-ih letih dovolili izgradnjo vojaške baze Thule.

Trump je nakup Grenlandije označil za nepremičninski posel, glede na to, da je svoje bogastvo ustvaril z nepremičninami, pa se zdi, da se pri nakupu – resda največjega otoka na svetu – nahaja na domačem terenu.

Pod ledom se skrivajo ogromne zaloge naravnih bogastev
Pod površjem večnega ledu, ki se počasi topi, zaradi česar se odpirajo nove pomorske trgovske poti, zanimive za Kitajce in Ruse, pa Grenlandija skriva tudi dragocena naravna bogastva v obliki zemeljskega plina, nafte in redkih kovin in mineralov. Tu so še ogromne zaloge železa, svinca, diamantov, zlata, urana in drugih redkih kovin.

Trenutno je največji izvoznik redkih kovin Kitajska, ki ima monopol na 90 odstotkov izkopane rude. Ob tem pa so Kitajci že pred leti pridobili tudi dovoljenje za rudarjenje na Grenlandiji. Če bi Trumpu uspel nakup največjega otoka na svetu, bi tako ubil dve muhi na en mah, saj bi zavaroval tako ekonomske kot strateške interese ZDA, s tem pa tudi oslabil ekonomski položaj Kitajske, s katero se ZDA trenutno nahajajo v trgovinski vojni.

Kolonialni danski ostanki
Prebivalci Grenlandije si po drugi strani želijo neodvisnost od Danske. A znalo bi se zgoditi, da če dobijo neodvisnost, kaj hitro sami prostovoljno postanejo 51. zvezna država. Danski premierki se ideja prodaje Grenlandije mogoče zdi absurdna, a glede na to, da je vprašanje grenlandske neodvisnosti zgolj vprašanje časa, bi bilo mogoče bolje izstaviti račun ZDA kot pa čakati, da bo vse izgubljeno.

Zdi se, da Frederiksenova, ki drugače prihaja iz vrst Socialdemokratov, ne nasprotuje prodaji Grenlandije zaradi skrbi za ohranitev danskih kolonialnih ostankov, temveč zaradi ideoloških razlik z ameriškim predsednikom, ki so levemu političnemu bregu, ko pride do stare celine, v zvezi s predsednikom Trumpom tako domače. Grenlandija je namreč vse od leta 1814 izključno dansko ozemlje, a šele leta 1953, ko je bila sprejeta ustava, je bila v celoti integrirana kot del Danske.

Ivan Šokić