fbpx

V Ugandi dva dni pred volitvami prepovedali družbena omrežja!

Predsednik Ugande Yoweri Museveni je dva dni pred volitvami ustavil socialna omrežja. (Foto: epa)

V Ugandi je aktualni predsednik dva dni pred volitvami ukinil socialna omrežja Facebook in WhatsApp, saj je očitno zbal za ponovno izvolitev. Odločitev so pojasnili z blokadami provladnih računov s strani Facebooka.

V Ugandi so prepovedali družbena omrežja in aplikacije, ki so namenjene komuniciranju. Odločitev je bila v veljavi od torka, in sicer dva dni pred tamkajšnjimi predsedniškimi volitvami, med tamkajšnjim dolgoletnim predsednikom Yowerijem Musevenijem in opozicijskim voditeljem Bobijem Winejem, znanim glasbenikom. Uporabniki tako niso mogli dostopati do strani kot sta Facebook in WhatsApp. Družbena omrežja so bila sicer v široki uporabi na obeh straneh pred četrtkovimi volitvami v tej vzhodnoafriški državi. Ugandske oblasti so svojo odločitev pojasnile s tem, da je prepoved družbenih omrežij povračilo zaradi blokade nekaterih provladnih računov s strani Facebooka, poroča Reuters.

Spletni velikan je v ponedeljek sicer pojasnil, da je uničil mrežo v Ugandi, povezano s tamkajšnjim Ministrstvom za informacije, zaradi uporabe lažnih oziroma podvojenih profilov za objave pred volitvami v tem tednu. Potezo tamkajšnjih oblasti so sicer obsodili pri Mednarodnem inštitutu za tisk, kjer so prepričani, da so prizadevanja za omejitev spletnega dostopa novinarjem in pripadnikom civilne družbe, nesprejemljive kršitve pravice do informacij. Gre za globalnega nadzornika medijev. Spletna družbena omrežja so v tej državi še posebej pomembna za opozicijske predsedniške kandidate, ki menijo, da jim je dostop do državnih in ostalih medijev pogosto onemogočen. 

Opozicijski predsedniški kandidat Robert Kyagulanyi Ssentamu, bolj znan koit Bobi Wine. (Foto: epa)

Kot kaže se spletni velikani iz Silicijeve doline vse pogosteje vmešavajo v notranje politične zadeve posameznih držav po svetu in po svojem lastnem okusu oziroma prepričanju, določenim, zlasti desnim političnim voditeljem onemogočajo spletno komunikacijo. Najbolj razvpit primer v zadnjem času je ukinitev Twitterjevega profila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je sprožil val polemik in kritik. Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je to potezo komentiral sledeče: “V tem vidim konkretno nevarnost omejevanja svobode izražanja in komunikacije med ljudmi. Gre za omejevanje svobodnega pretoka idej, misli, stališč, kar je predpogoj, prvi pogoj, za demokratično družbo. To je z vidika demokracije gotovo najpomembnejša vrednota.”

V nekem trenutku so se elite zavedle, da družbenih omrežij ne nadzirajo več
Znani spletni komentator Tomaž Štih, na spletu poznan tudi kot Libertarec, je dogajanje komentiral sledeče: “Socialna omrežja so bila na začetku prostor, kjer je vsak lahko razmišljal malo po svoje. Na njih so politično zatočišče zato našli predvsem tisti, ki v tradicionalnih medijih niso imeli glasu. Prvi uporabniki so bili zmes tistega, čemur je Steve Jobs rekel uporniki, nenavadneži in svobodnjaki. Skupno jim je bilo predvsem mnenje, da imajo politične elite prevelik vpliv na družbo in na življenje posameznika. V nekem trenutku so se elite zavedle, da se je tam vzpostavil ekosistem, ki ga njihovi mediji ne zmorejo več nadzirati. Še več, ker so se socialna omrežja tako hitro širila, so uspešno načela verodostojnost vseh drugih ključnih orodij za nadzor javnega mnenja. Po šoku prejšnjih volitev v ZDA so se pojavile težnje, da se socialnim omrežjem nadanejo uzde. In zdaj je do tega dejansko tudi prišlo.” 

Domen Mezeg