Kljub očitkom o slabem demokratičnem in gospodarskem stanju v državi je predsednik Recep Tayyip Erdogan je zmagal na predsedniških volitvah v Turčiji ter svojo vladavino podaljšal v tretje desetletje. V nedeljskem drugem krogu je z 52, 14 odstotki premagal vodjo opozicije Kemala Kiličdarogluja, ki je prejel 47, 86 odstotkov. Slednji zmage ni priznal in zatrdil, da se bo še naprej boril, medtem ko je Erdogan je po zmagi nagovoril svoje podpornike in kot dve glavni prioriteti v naslednjih letih izpostavil boj proti inflaciji in okrevanje po uničujočih potresih, ki so šokirali Turčijo in Sirijo.
Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je utrdil svoje mesto v turški politiki kot voditelj z najdaljšim stažem z nedeljsko zmago v drugem krogu proti Kemalu Kılıçdaroğluju. Po podatkih državne tiskovne agencije Anadolu je Erdogan po skoraj 99 odstotkih preštetih glasovnic dobil dobrih 52 odstotkov podpore, njegov protikandidat pa dobrih 48 odstotkov. Zmagal je kljub očitkom o šibki ekonomiji in hudi inflaciji, zato opozicija dvomi v poštenost volitev, njegov nasprotnik pa napoveduje nadaljevanje boja “za demokracijo”.
V Turčiji sprememb torej ne bo. Volilna udeležba je bila po poročanju Anadolu za štiri odstotne točke nižja kot v prvem krogu pred dvema tednoma, kar bi na koncu lahko znašalo okrog 85 odstotkov.
Erdoğan se je ob začetku govora po zmagi zahvalil državljanom, ki so mu “ponovno” zaupali odgovornost za služenje državi in napovedal ambiciozen načrt reform ob stoletnici Turčij. Priznal je, da je inflacija najbolj pereče vprašanje, vendar je dejal, da bo tudi padla, potem ko je bila obrestna mera centralne banke znižana z 19 odstotkov na 8,5 odstotka pred dvema letoma. Njegovo politično moč je načela šibka ekonomija, huda inflacija, v zadnjih mesecih pa serija potresov, na katero Erdogan po mnenju množice volivcev ni ustrezno odreagiral, opozicija pa mu je očitala načenjanje demokratičnih standardov.
Predsednik je poudaril, da je “vseh 85 milijonov ljudi” v Turčiji “danes zmagalo” ne glede na kandidata, ki so ga podprli, in pohvalil voljo naroda za demokracijo, medtem ko se njegov opozicijski nasprotnik s porazom ni mogel sprijazniti. V svojem govoru je izrazil skrb nad prihodnostjo države in volitve označil za nepoštene. “Na teh volitvah se je kljub represiji jasno izrazila volja ljudi po zamenjavi avtoritarne vlade,” je še dejal kandidat združene opozicije in napovedal nadaljevanje boja za pravice Turkov.
Turški notranji minister napovedal “odmik od Zahoda”
Da je zaskrbljenost nad prihodnostjo Turčije še večja, je razlog tudi šokanten govor notranjega ministra Sulejmana Soyla, ki je znan po svoji razdiralni retoriki, znan pa je tudi kot veliki kritik ZDA. Ta je med drugim v svojih napovedih zatrdil, da bodo v naslednjih petih letih “izgnali vse, ki so za Turčijo problematični, vključno z ameriškimi silami” in da “Erdogan izpolni vse, kar napove“. V videoposnetku je dejal, da “so imeli prvič tako priložnost. Prvič so naleteli na šibkost Zahoda, kar je omogočil Erdogan”. “Zdaj smo najmočnejši v 300 letih zaradi volje Allaha, jutri bo odločilen dan za reševanje sveta in obračanje stran od zahodne represije in njihovih zlobnih dejanj”, je še dejal Soylu v predvolilnem času.
O svojem povolilnem delu je Erdoğan dejal, da bodo še naprej ves svoj čas posvečali delu za državo, pri čemer bodo imeli prednost celjenje ran v provincah, ki jih je prizadel potres 6. februarja. V pogovoru s tisoči svojih podpornikov pred predsedniškim kompleksom v Ankari je Erdogan dejal, da je zdaj čas, da “pustimo ob strani vse razprave in konflikte v zvezi z volilnim obdobjem in se združimo okoli naših nacionalnih ciljev in sanj”, dejstvo pa je, da je od prihoda na oblast leta 2002 Erdogan nadzoroval radikalno preobrazbo Turčije. Država, ki je bila nekoč steber zahodnega zavezništva, je začela voditi militaristično zunanjo politiko, njena demokracija, podprta s težnjo po pridružitvi Evropski uniji, pa se je umaknila enolični vladavini. Kritiki mu očitajo preveč avtoritarno držo, kršenje človekovih pravic in vpletanje v pravosodni sistem. Velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, njegovi odnosi z Evropsko unijo in ZDA pa so precej napeti.
Tanja Brkić