Na eni strani si Indijke režejo lase v znak solidarnosti z ženskami v Iranu, na drugi pa slovenske feministke, med njimi zunanja ministrica Tanja Fajon, z iranskimi oblastmi sestankujejo. Si bodo aktivistke v Inštitutu 8. marec tudi odrezale lase ali imajo strici iz ozadja preveč poslovnih povezav, da bi bilo to smiselno? Tišina glede protestov v podporo iranskim ženskam je v Sloveniji oglušujoča, a hkrati zgovorna. Pred časom sta v Ljubljani sicer potekala dva protesta, a (levi) mediji, začuda, o tem sploh niso poročali – pa tudi 8. marec ni objavil nobene fotografije, ki bi potrdila njihovo obljubljeno prisotnost.
Mnoge Indijke so si postrigle lase v znak solidarnosti z iranskimi ženskami v ospredju največjih protivladnih protestov po letu 2009. Proteste je sprožila smrt Mahse Amini, 22-letnice, ki jo je aretirala iranska policija za moralo, potem ko je bila obtožena, da ni pravilno nosila naglavne rute. V javnosti se je kasneje pojavilo več imen žensk, ubitih med protesti. Število smrtnih žrtev protestov sicer še naprej narašča. V kurdskem mestu Sanandaj sta bili minulo soboto ubiti dve osebi, med njimi moški, ki so ga ustrelili v avtomobilu, ker je z zvočnim signalom podprl protestnike. V videoposnetku, ki je bil objavljen na spletu, je videti še žensko, ki s strelno rano v vratu leži na tleh, je poročal britanski BBC.
Geeta Mohan, voditeljica oddaje India Today, se je v soboto v oddaji ostrigla in svojemu občinstvu povedala, da je smrt Aminijeve začela revolucijo. Aktivistka in zdravnica dr. Anupama Bhardwaj iz Noide je podobno izrazila podporo na družbenih omrežjih in delila videoposnetek, v katerem si je ostrigla lase, medtem ko poziva druge, naj dvignejo svoj glas proti zatiranju. Desetletna okoljevarstvenica Licypriya Kangujam, ki jo imenujejo indijska Greta Thunberg, je v soboto organizirala solo demonstracije pred iranskim veleposlaništvom v New Delhiju. S plakatom, na katerem je pisalo “Stojte z ženskami Irana,” si je tudi ostrigla lase. Za Arab News je povedala: “Zelo sem šokirana, ko vidim videe na družbenih omrežjih, kako iranski režim vsakodnevno pretepa in ubija šolarke in mlade ženske zaradi demokratičnih protestov po smrti Mahse Amini.” Iransko društvo za zaščito otrokovih pravic je v ponedeljek poročalo, da je bilo med protesti skupno ubitih 28 otrok. Številni drugi otroci so bili aretirani in zaprti v centrih za pridržanje, je dejala skupina.
Bollywood star Priyanka Chopra and other Indian media personalities who are showing support for women in Iran have been called “hypocrites” for “staying silent” on the treatment of minorities in India ⤵️ pic.twitter.com/VXlcRHtOjE
— Al Jazeera English (@AJEnglish) October 11, 2022
Vendar pa je striženje las poželo tudi nekaj kritik. Hollywoodska zvezda Priyanka Chopra in nekatere druge indijske medijske osebnosti, ki podpirajo ženske v Iranu, so bile označene za “hinavke”, ker so molčale o ravnanju z manjšinami v Indiji. Sadaf Jafar, politični in družbeni aktivist, je za Arab News dejal, da se sprašuje, zakaj so bile te ženske tiho, ko so muslimanskim dekletom odrekli pravico do nošenja hidžaba. “Nimam nobenih težav s tem, da se indijske ženske uprejo iranskim ženskam,” je dejal Jafar, a dodal, da je feminizem treba enako uporabljati ne glede na to, ali gre za vprašanje pravic žensk v Iranu in Indiji. Maimoona Molla iz Vseindijskega demokratičnega združenja žensk je bila prav tako kritična do selektivnega ogorčenja med nekaterimi indijskimi aktivistkami. “Žensk ne morete prisiliti, naj bodisi nosijo hidžab bodisi ne,” je dejala in pojasnila, da se je v Indiji zgodila prisilna odstranitev hidžaba, kar se dogaja v Iranu, pa je ravno nasprotno od tega – oboje je po njenem mnenju nesprejemljivo.
“The girl who is burning her headscarf in this footage is #Nika_Shakarami,” a source close to the family told BBC Persian.
She was then chased by security forces and found dead 10 days later.#Mahsa_Amini
pic.twitter.com/j0hnq7Mb4n— Parham Ghobadi (@BBCParham) October 10, 2022
Po podatkih skupin za človekove pravice je bilo v protestih ubitih več kot 150 ljudi, več sto ranjenih, varnostne sile pa so aretirale na tisoče ljudi, zaradi česar so jih obsodile Združene države Amerike in njihove zaveznice. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je pred dnevi ostro obsodila iransko vodstvo. “Kdor na ulicah pretepa ženske in dekleta, ugrablja ljudi, ki želijo le svobodno živeti, jih samovoljno aretira in obsodi na smrt, je na napačni strani zgodovine,” je povedala za Bild am Sonntag ter napovedala, da bo Evropska unija prepovedala vstop odgovornim za zatiranje protestov in zamrznila njihovo premoženje v EU.
V državi so stroge omejitve glede neodvisnega in tujega poročanja. Toda Nicku Robinsonu iz programa BBC Today je uspelo intervjuvati protestnika z ulica Teherana. Ta je med drugim povedal, da moraš pričakovati karkoli, ko se odpraviš na ulico. “Globoko v sebi veš, da se morda nikoli ne boš vrnil. Lahko vas aretirajo, pridržijo dneve, mesece ali celo leta, kot smo videli že prej. Doslej sem imel srečo. Pripadniki varnostnih sil so me pretepli s palico, brcali so me. Vendar sem videl že kaj hujšega,” je povedal in dodal, da je situacija precej stresna, vendar je tudi precej obetavna. Stresno je, ker nikoli ne veš, ali je oseba, ki stoji poleg tebe, pripadnik varnostnih sil. In vendar je upanje, ker se naš glas končno sliši, tokrat predvsem na mednarodni ravni kljub vsem internetnim filtriranjem, ki se dogajajo v Iranu. Se bodo za iranske ženske postavile tudi “fajterke” iz Inštituta 8. marec ali pa so dobile drugačna “navodila”? Povedna tišina žal kaže na slednji scenarij.
Sara Kovač