fbpx

Ugledni ameriški profesor napoveduje: ZDA bodo zaradi manipulacije FED-a doživele “konkretno” recesijo

Ameriški ekonomist Steve Hanke. Vir: Wikicommons

Ugledni profesor ekonomije Steve Hanke iz univerz John Hopkins je napovedal, da bodo Združene države Amerike doživele konkretno recesijo v letu 2023. Vzrok za recesijo bodo manipulacije FED-a s količino denarja v obtoku. V svojem intervjuju za medijsko hišo CNBC je še napadel predsednika ameriške nacionalne banke, rekoč, da slednji očitno ne razume, da do inflacije pride vedno, kar je v obtoku prevelika količina denarja. 

“Bistvo je, da bomo imeli stagflacijo – imeli bomo inflacijo zaradi tega presežka, ki zdaj prihaja v sistem,” je povedal in dodal, da se še nikoli v zgodovini ni zgodilo, da bi imeli dolgo vztrajajočo inflacijo, ki ne bi bila posledica podivjane ponudbe denarja.: “Zato imamo sedaj inflacijo in zato jo bomo imeli še celotno leto 2023, ki se bo prenesla tudi v 2024.”

Ameriška centralna banka je po večjih zaprtjih, do katerih je prišlo zaradi epidemije COVID znižala obrestne mere na skoraj nič – gre za politiko s katero so želeli zmanjšati ceno izposoje denarja in hkrati povečati ekonomsko aktivnost ekonomije. Razmere so se vmes spremenile. Ekonomski rasti je sledila inflacijo, to pa se sedaj skuša ukrotiti s povečanjem obrestnih mer. Doslej je do teh prišlo že dvakrat. V obeh primerih je FED obrestne mere povečal za 0,75 odstotka.

Združene države so vstopile v recesijo pretekli mesec, ko so zabeležile negativno gospodarsko rast dve zaporedni četrtletji. V prvem četrtletju se je ekonomska aktivnost zmanjšala za 1,5 odstotka, v drugem četrtletju pa za 0,6 odstotka. Inflacija je junija dosegla skoraj 10 odstotkov, julija pa je prišlo do manjšega zmanjšanja na račun ameriških nižjih cen goriv, medtem ko se cena hrane, novih vozil, zdravstvene nege itd. še vedno dviguje. 

Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell. Vir: EPA

Predsednik FED-a: Stabilnost cen je naša prioriteta
Powell je v svojem govoru na letnem srečanju Ameriške centralne banke poudaril, da se bodo politika dvigovanja obrestnih mer nadaljevala, dokler se inflacija ne ukroti na 2 odstotka. Gre namreč za splošno sprejeto mero optimalne inflacije, ki so jo Američani v zadnjih treh desetletjih bolj ali manj uspešno vzdrževali. “Stabilnost cen je odgovornost Centralne banke. To je osnova naše ekonomije,” je razložil. Dodatno je pojasnil: “Brez stabilnosti cen, ekonomija ne deluje. Natančneje, brez stabilnosti cen ne bomo dosegli ugodnih pogojev na trgu delovne sile. Breme visoke inflacije namreč najbolj pade na tiste, ki ga najmanj lahko nosijo.” Zaključil je, da je njihova predanost stabilnosti cen brezpogojna.

Andrej Žitnik