fbpx

Ukrajinski civilist o ruskem zaporu: Doživljal sem šest tednov pekla

Zapor. (Foto: pixy)

Ko so se ruske čete lansko pomlad umikale na sever Ukrajine pred silovitim ukrajinskim protinapadom, je bil to še posebej nevaren čas za vojaško sposobne moške. Tako so ruski vojaki ujeli mladega avtomehanika, ko se je ta z ženo in sosedo sprehajal po domači vasi, mu zavezali oči, zvezali roke in ga porinili v avtobus.

To je bil začetek šestih tednov pekla, je povedal 37-letni Vasilij, ki tako kot večina sogovornikov zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi ni želel izdati svojega priimka. Večkrat so ga premestili, pretepli in med zaslišanjem večkrat mučili z elektrošokom. Ni vedel, kje je in zakaj ga zadržujejo, poroča The New York Times.

Vasilij pa še zdaleč ni bil edini, ki se je znašel v takšni situaciji. V šestih mesecih vojne v Ukrajini je izginilo na stotine ukrajinskih civilistov, večinoma moških. Pridržali so jih ruski vojaki ali njihovi zavezniki, zadrževali so jih v kleteh, na policijskih postajah in v filtracijskih taboriščih, ki jih Rusija vodi na okupiranem območju Ukrajine, z namenom, da bi ti pristali v zaporu v Rusiji.

Na tisoče jih je šlo skozi obsežen sistem preverjanja na vojnem območju, vendar nihče ne ve natančno, koliko jih je bilo poslanih v ruske zapore. Misija Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini je dokumentirala 287 primerov prisilnih izginotij in samovoljnih pridržanj civilistov, poudarja pa, da je skupno število skoraj zagotovo višje. Verjetno gre za stotine ljudi.

Vasilij se nedvomno uvršča med redke pripornike, ki so se iz Rusije vrnili v Ukrajino. Po približno šestih tednih so ga namreč izpustili in čakalo ga je dolgo povratno potovanje. Od doma je bil odsoten kar tri mesece. Ko se je vrnil na delo v avtomehanično delavnico v severovzhodnem mestu Harkov, je dejal, da je resnično vesel, da je preživel. “Bilo je strašno, noro, a sem se rešil živ. Lahko bi bilo še hujše. Mnogo ljudi je bilo ubitih,” je poudaril Vasilij.

Ruske sile zadržujejo Ukrajince od prvih dni invazije iz februarja letos, vendar usoda večine civilistov ostajajo nejasne. Intervjuji z moškimi, ki so bili pridržani, in z družinami moških, ki so izginili, prinašajo sveže podrobnosti o grozotah skoraj šestmesečne vojne. Preiskovalci na ruski strani so se skušali dokopati do informacij o ukrajinskih položajih in vojaških enotah, je povedal Vasilij in dodal, da so bila zasliševanja velikokrat nesmiselna, saj je naslednji udarec prišel, preden bi lahko odgovoril na vprašanje. “Ne verjamejo ničesar, kar rečeš, tudi če govoriš resnico. Ne moreš pa seveda dokazati svoje nedolžnosti.”

Mučenje vključevalo elektrošoke
Težko je vedeti, kdo je pridržan in zakaj. Pripeljali so denimo dedka, ki mu ni bilo jasno, zakaj je sploh pridržan. Vozil je namreč kolo z vrečo koruze, ko je bil ta pridržan. Privedli so tudi fantka, ki je bil s kolesom na poti k babici,” je povedal Vasilij. Pripornike so vodili posamezno na zaslišanje, ki je vključevalo hudo pretepanje in elektrošoke. “Kot bi bilo tvoje celo telo prebodeno z iglami,” je pojasnil Vasilij. Aktivisti za človekove pravice so sicer zabeležili podobna poročila o uporabi elektrošokov. “Hrano in pijačo smo dobivali enkrat na dan. Včasih smo bili brez hrane dva ali tri dni. Stranišča ni bilo, zato so nam dajali kar plastenke v uporabo. Spali smo skupaj na avtomobilskih gumah. Ni bilo nikakršnih higienskih standardov,” je stanje opisal Vasilij.

Druge družine, manj srečne od Vasilijeve, še vedno iščejo svoje pogrešane svojce v tesnobnem strahu, ali so živi. “Jokajoča grem spat in jokajoča se zbudim,” je povedala 64-letna Olha, čigar sina so ruski vojaki pridržali in pretepli do nezavesti, a so ga po treh dneh izpustili. Po informacijah Mednarodnega odbora Rdečega križa pa je njen vnuk v ruskem preiskovalnem zaporu. Njihovo vas Vilhivka, nedaleč od Harkova, so konec marca zavzele ruske čete. Vojna letala so bombardirala vas, ruski vojaki pa so prebivalcem sporočili, da imajo eno uro časa za evakuacijo. “Rekli so, da bo Vilhivka zravnana z zemljo,” je povedala Olha.

Olha in več članov njene družine so z drugimi vaščani hiteli po poljih, nekaj kilometrov do kraja, kjer naj bi jih, kot so jim povedali, pobral ruski vojaški tovornjak in odpeljal na avtobus. Njen sin in vnuk se nista prebila, zato se je njen mož vrnil ponju. Medtem ko je sedela na enem od avtobusov, so ruski vojaki izvlekli dva povita mladeniča, za katera je mislila, da sta ranjena ukrajinska vojaka.

Ruski vojaki so moške pretepli pred ostalimi potniki in jih nato ustrelili v glavo. “Ostali so v tistem gozdu. Zaprla sem oči in zajokala,” je povedala Olha. Njenega 20-letnega vnuka Mikite od takrat ni bilo več. Olha in njena snaha sta bili evakuirani v Rusijo, kjer sta bili nastanjeni v hostlu. Julija se je vrnila domov in se ponovno srečala z možem, ki je preživel sam. Ni jasno, če so Rusi njenega vnuka morda česa obtožili, saj z njim nimajo nikakršnih stikov. Rdeči križ jim je po poročanju Indexa sporočil le, da je v priporu.

Rusija sicer zanika mučenje ali ubijanje ukrajinskih civilistov in trdi, da napada le vojaške cilje. Večina civilistov, ki jih je Rusija zadržala na vojnem območju, so moški z vojaškimi izkušnjami ali sposobni za boj.

Sara Kovač