fbpx

V BiH gradijo največje pokopališče v Evropi za žrtve medvojne in komunistične morije

Pokopališče miru na Bilih (foto: twitter)

15 kilometrov stran od Mostarja so leta 2013 pod okriljem Hrvaškega narodnega sabora v BiH začeli z gradnjo Pokopališča miru na Bilih. Kompleks je bil zamišljen kot skupno mesto vseh žrtev pomorjenih med drugo svetovno vojno in komunističnim terorjem po vojni. Nahaja se na področju rimokatoliške župnije Vnebovzetja blažene device Marije v Gorancih.

Na Pokopališče miru, velik pokopališki kompleks in spominsko središče na Bilih je preko Twitterja opozoril uporabnik socialnega omrežja Nikola Šubić. Ta je izpostavil, da je bilo Pokopališče miru zamišljeno kot skupno mesto vseh žrtev v drugi svetovni vojni in žrtev pobitih v času jugoslovanskega komunističnega režima.

Gre za izgradnjo največjega pokopališča v Evropi, ki jo je podprla tudi Nemčija, pravi Šubić. Iniciativa je prišla s strani frančiškanov, ki so od leta 2007 v okviru dela postopka o mučeništvu fra Lea Petrovića in 65 drugih fratrov iskali ostanke pobitih duhovnikov. Med iskanjem pomorjenih fratrov so pogosto naleteli na posmrtne ostanke civilistov.

Ob odkrivanju vseh grozot, ki so se dogajale med in po drugi svetovni vojni se je Cerkvi zdelo neprimerno, da bi poskrbela samo za ostanke pomorjenih fratrov. Skozi leta je ideja o Pokopališču miru, kjer bi bili pokopani pomorjeni Hrvati med in po drugi svetovni vojni prerasla v idejo o pokopališču za vse žrtve na tem področju – od druge svetovne vojne, pa vse do krvavega razpada Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja.

Izgradnja se financira s prostovoljnimi prispevki
Pokopališče miru je zamišljeno kot največje pokopališče v Evropi, tako hrvaško kot tudi mednarodno spominsko obeležje. Z delom so začeli leta 2013, že 2016 je bil projekt blizu zaključnih del na kapelici i ograjevanja. Kar je zanimivo, projekt se financira izključno z prostovoljnimi prispevki in prijavami na relevantne javne razpise.

Vseeno si razni postkomunistični vampirji niso mogli pomagati, da bi projekt, katerega namen je po besedah namestnika vodje oddelka za drugo svetovno in domovinsko vojno hrvaškega narodnega sabora BiH fra Miljenka Stojića vsem žrtvam, ne glede na to kdo so, omogočiti dostojen pokop, označili za nadaljevanje “neofašistične politike” in “oživljanje fašizma”. Taka retorika s strani komunističnih opranoglavcev ne preseneča, večino žrtev pokopanih na Pokopališču miru so pomorili ravno komunisti. In kakor se v Sloveniji Socialdemokrati, ponosni nasledniki še vedno klanjajo pred kipom Borisa Kidriča, tako njihovi ponosni nasledniki tudi drugod še vedno branijo pridobitve revolucije.

Ivan Šokić