V Bruslju se začenja 14. krog pogajanj med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP). Obe strani želita do jeseni uskladiti besedilo sporazuma na čim več področjih. Kljub temu, da določena vprašanja (npr. gensko predelana hrana) ostajajo odprta, je cilj zaključek pogajanj pred iztekom mandata aktualne ameriške vlade.
V ospredju tokratnega kroga pogajanj, ki bo trajal do petka, bodo tri področja. Dostop do trga za evropska in ameriška podjetja, regulativno sodelovanje in trgovinska pravila. Ta, že tretji krog pogajanj v zadnjih šestih mesecih, bo sicer zelo obsežen, saj bo zajemal vsa področja, ki jih pokriva TTIP.
EU in ZDA bosta predstavili svoje predloge
Tako evropska kot ameriška stran bosta predstavili svoje predloge glede avtomobilov, kozmetičnih, farmacevtskih in tekstilnih izdelkov, medicinskih pripomočkov in kemikalij. Pogajanja bodo tekla na tehnični ravni, politični dogovori pa bodo na vrsti jeseni. Obe strani želita do takrat uskladiti besedilo sporazuma na čim več področjih.
Septembra je predvidenih več srečanj med glavnim ameriškim pogajalcem za TTIP Michaelom Fromanom in evropsko komisarko za trgovino Cecilio Malmström. V Bratislavi pa naj bi 23. septembra potekalo neformalno srečanje članic EU o TTIP.
Pogajanja želijo zaključiti pred odhodom Obame
Pogajanja v celoti ali vsaj glavna vprašanja želita obe strani zapreti pred iztekom mandata ameriškega predsednika Baracka Obame. Ta bo namreč januarja naslednje leto zapustil Belo Hišo. Željo po zaprtju pogajanj s trenutno ameriško administracijo je v Varšavi izrazil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
V Bruslju zagotavljajo, da kljub želji po čimprejšnjemu zaključku pogajanj, ne bodo pristali na zniževanje v EU veljavnih standardov.
Odprtih še veliko pomembnih vprašanj
Od glavnih odprtih vprašanj izstopa dostop do trga, zlasti javna naročila, kjer EU zahteva večji dostop evropskih podjetij do javnih razpisov v ZDA. Zatika se tudi pri storitvah in kmetijstvu, saj je EU nenaklonjena gensko spremenjenim organizmom. Ključna pri kmetijstvu za EU je tudi zaščita geografskih označb. Unija si želi tudi posebno poglavje o energiji in surovinah.
Strani imata različne poglede tudi pri vključitvi novega sistema za reševanje sporov – sodnega sistema za vlagatelje (ICS), ki je zamenjal prejšnji mehanizem za reševanje sporov med državami in vlagatelji (ISDS).
Slovenija TTIP načelno podpira
Kot je za Nova24tv povedala poslanka Evropskega Parlamenta Romana Tomc iz SDS ima TTIP ogromno pozitivnih strani. Prinesel bi delovna mesta, prost pretok delovne sile, storitev in še mnogo več. Problem pa, po besedah Tomčeve, ostaja kmetijstvo, gensko spremenjeni organizmi in energetika ter še nekatera druga manjša področja. Slovenija sicer TTIP načelno podpira.
A. R., STA