V Grčiji skrajni levičarji, v Franciji skrajni desničarji

Zmagovalka volitev Marine Le Pen (Foto: Epa)

Evropa in predvsem evropska levica se ni kaj dosti zmenila, ko je v Grčiji zmagala skrajna levica. Na skrajno populistične ideje o demokratičnem socializmu in na utopične ideje z začetka 20. stoletja, ki so vodile v vojne, sredinske leve stranke niso ponudile nobenih odgovorov. Očitno se v tem trenutku podobno dogaja v Franciji, kjer Sarkozy in Holland ponujata salonske rešitve, skrajna desnica pa konkretne korake.

Po prvem krogu regionalnih volitev v Franciji je skrajno desničarska Nacionalna fronta postala najmočnejša stranka, pred drugim krogom volitev pa se zdi, da ima vse možnosti za popolno zmago. Hollandovi socialisti namreč le še razmišljajo, kako preprečiti zmago Nacionalne fronte z izigravanjem volilne zakonodaje. Sarkozyju namreč ponujajo strateško povezavo, ki bi preprečila zmago skrajne desnice v drugem krogu. A slednji to odločno zavrača.

Vse bolj se tako zdi, da obe vodilni stranki ponavljata usodno napako, ki so jo na primeru grških volitev (in tudi znamenitega referenduma) občutile grške leve in desne sredinske stranke.

Napad kot priložnost vodilnih?
V kritičnih trenutkih, kot so teroristični napadi, skoraj praviloma zmagujejo tisti, ki so na oblasti. To je bilo seveda najbolj očitno pod vladavino Georga Busha mlajšega, ki je drugi mandat v ZDA deloma dobil tudi zaradi svojega odziva na teroristični napad 11. 9. 2001. Da volitve ob tovrstnih situacijah izgubiš, moraš biti res precej nesposoben, kar je v preteklosti s svojo napačno piar strategijo že dokazala konzervativna ljudska stranka v Španiji, ko je nekaj tednov po terorističnih napadih v Madridu izgubila volitve.

Holland po poti španske ljudske stranke
Velikemu šarmerju in ljubimcu, ki je bolj odločen pri ženskah kot pa pri vodenju države, oblast – kljub napovedi vojne Islamski državi – polzi iz rok. Zato ni čudno, da je razočaranje med francoskimi socialisti veliko. Razočarani pa so seveda tudi pri Sakozyjevih, saj so se nadejali vodilnega mesta v opoziciji.

Evropske volitve jih niso izučile
Že na volitvah v Evropski parlament leta 2014 je Nacionalna fronta dosegla zavidljive rezultate. Sedaj pa se jim priljubljenost zaradi medlega odziva Hollanda najprej na reko migrantov, nato pa še na teroristične napade še dodatno povečuje. Svoje glasove ji dajejo tudi volivci, ki ob rekordno visoki stopnji brezposelnosti v državi izgubljajo zaupanje v druge stranke. Sindrom, ki ga je v Grčiji za prevzem oblasti odlično izkoristila skrajno levičarska Siryza.

In še neenotnost
K zmagi Nacionalne fronte je veliko doprinesla tudi neenotnost socialistov in konservativcev.
Politolog Nicolas Lebourg v intervjuju za Libération ocenjuje, da je Nacionalni fronti takšen prodor uspel, ker ima jasne smernice in ker največjo pozornost posveča temam, ki so Francozom pri srcu – identiteti, migraciji in varnosti.

V nedeljskem prvem krogu regionalnih volitev v Franciji je zmagala skrajno desničarska stranka Nacionalna fronta. Stranka pod vodstvom Marine Le Pen je z 28 odstotki na nacionalni ravni in večino glasov v 6 od 13 francoskih regij postala najmočnejša politična sila v državi. Kljub prvotnemu pozivu k skromnosti je ob zgodovinski zmagi Marine Le Pen jasno dodala: “Te volitve potrjujejo, kar so napovedovale že prejšnje: naše nacionalno gibanje je sedaj brez dvoma prva stranka Francije.”

Volilno taktiziranje
Sarkozy sicer res ne pristaja na to igro, toda vodja socialistov Jean-Christophe Cambadélis se je odločil za umik volilnih list v regijah Nord-Pas-de-Calais-Picardie in Provence-Alpes-Côte d’Azur, kjer je Nacionalna fronta v prednosti s kar 41 odstotki. Socialisti želijo s tem korakom preprečiti njihovo zmago, čeprav jim lahko ta umik onemogoči sodelovanje na naslednjih parlamentarnih volitvah.

V naslednjem, odločilnem krogu prihodnjo nedeljo se bodo za zmago lahko borile le stranke, ki so v prvem krogu dosegle več kot deset odstotkov glasov. Že zmaga v eni sami regiji bi pomenila preboj stranke pod vodstvom Marine Le Pen, ki je do sedaj vladala samo v nekaterih mestih. S tem pa bi si Nacionalna fronta znatno okrepila tudi svoje izhodišče za predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo potekale leta 2017.

M. K.