V Iranu vse bolj vre: Demonstranti pozivajo h koncu klerikalne države in skandirajo proti vrhovnemu vodji režima Aliju Khamneiju

Datum:

Protesti, ki jih je sprožila vodna kriza v Iranu, so se v ponedeljek razširili na prestolnico Teheran. Na mnogih videoposnetkih, objavljenih na spletu, je videti, da so se glasno uprli diktatorskemu režimu. Demonstranti so skandirali slogane proti teokratičnim vladarjem države: “Klerikov se je treba znebiti, če bomo zajeli mule, bomo lahko Iran po tem obnovili,” so vpili protestniki. Je Iran pod vladavino mul, muslimanskih klerikov zares varna država, tako kot trdijo oblasti? Med protesti, ki potekajo enajst dni, je bilo ubitih že vsaj pet ljudi, neuradno poročajo o višji številki.

Iz enega izmed posnetkov protestov je razvidno, kako so protestniki skandirali “smrt diktatorju“, stavek, ki se redno uporablja v protivladnih demonstracijah v Iranu proti najvišji oblasti države, vrhovnemu vodji države Aliju Khamneiju. Demonstranti so izrazili tudi svoje nestrinjanje z iransko zunanjo politiko in v enem videoposnetku vpili “niti Gaza niti Libanon, jaz žrtvujem življenje za Iran“, v zvezi s podporo Teherana palestinski skupini Hamas v Gazi in Hezbolah v Libanonu.

Protesti so bili prvotno osredotočeni na območja z večino arabske populacije v z nafto bogati  jugozahodni provinci Khuzestan, kjer živijo etnični Arabci, ki se že dolgo pritožujejo nad diskriminacijo v Iranu. Toda demonstracije so se od takrat razširile na več mest v Khuzestanu in tudi na druge dele države. V soboto so protestniki na ulicah Tabriza, glavnega mesta province severozahodne azerbajdžanske province, izrazili podporo protestnikom v Khuzestanu. Iran je doslej potrdil smrt petih ljudi, vključno s policistom, ki je umrl za posledicami nasilja, povezanega s protesti. Iranske oblasti so za smrt krivile “neznane izgrednike”. Aktivisti zavračajo uradno pripoved in trdijo, da so smrtne žrtve povzročile varnostne sile, ubitih pa naj bi bilo še več.  Je vladavina klerikov torej res tako varna, kot zatrjujejo?

Že pred dnevi so poročali, da je Islamska republika zaprla dostop do interneta. Ko so nazadnje to storili, so na protestih novembra 2019 ubili več kot 1500 protestnikov. “Kaj bodo storili tokrat,” se je spraševala iransko-ameriška novinarka Masih Alijenad. Tragično je, da večinski mediji o ubojih, ki jih zakrivi iranski režim, praktično ne poročajo. Prejšnji teden so med protesti ubili tudi devetindvajsetletnega Farsada Fereisata, so poročali nekateri tuji mediji, oborožene sile islamske republike so bile družini pripravljene izročiti truplo le pod pogoji, da jim predajo njegov mobilni telefon, da se pove, kdo je snemal njegov uboj ter da se izda imena protestnikov, ki so bili v času umora v bližini. Družina je zahteve zavrnila.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki