Italija je pripravila sveženj novih ukrepov, s katerimi bodo poskušali zmanjšati goro hrane, ki jo letno zavržejo. Podjetjem se zdaj ne bo več treba bati kazni, če bodo podarila živila s pretečenim rokom uporabe, plačevala bodo manjše davke, uvedli pa bodo tudi t.i. “družinske vrečke” v katerih bodo lahko gostje restavracij hrano odnašali domov.
Predlog novega zakona s katerim želijo Italijani zmanjšati 5 milijonov ton odpadkov na milijon odpadkov letno, je podprlo kar 181 senatorjev, le dva sta bila proti, 16 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Zakon je bil prepoznan kot “ena izmed najlepših in najbolj praktičnih zapuščin” ministra za kmetijstvo Maurizia Martina, poroča BBC.
Problem nikakor ni omejen samo na Italijo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da skupno na svetu odvržemo kar tretjino vse hrane, ki jo pridelamo oz. kar 1,3 milijarde ton. Izmed štirih glavnih virov odpadne hrane (maloprodaja in veleprodaja, gostinske storitve, predelava ter gospodinjstva) prav iz gospodinjstev izhaja 42 odstotkov celotne svetovne odpadne hrane, kar v povprečju znaša 76 kg na prebivalca (več tukaj).
Evropa: S hrano, ki je zavržemo, bi lahko nahranili 200 milijonov ljudi
Zavržena hrana je v Italiji problem, ocenjen na 12 milijard evrov. Študije kažejo, da bi lahko znašal več kot 1 odstotek letnega BDP. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da na svetu zavržemo okoli eno tretjino hrane, v Evropi pa celo do 40 odstotkov. “S hrano, ki jo zavržemo v Evropi, bi lahko v tem trenutku nahranili 200 milijonov ljudi”, ocenjujejo pri FAO. Največ zavržemo sadja in zelenjave, še posebno korenaste in gomoljaste.
Kaj pa v Sloveniji?
Med zbranimi komunalnimi odpadki naj bi v Sloveniji, v letu 2011 zavrgli 86 kg bioloških odpadkov na prebivalca. Od tega naj bi bilo ločeno zbranih bioloških odpadkov 51 kg na prebivalca, ostalih 35 kg na prebivalca pa najdemo v frakciji mešanih komunalnih odpadkov, kamor ti odpadki sicer ne sodijo.
V Italiji sicer to ni prvič, da so se lotili vprašanj in ukrepov glede lakote in hrane. Pred tremi meseci je vrhovno sodišče odločili, da kraja manjših količin hrane, da bi preprečili lakoto ni zločin. To je bilo po tistem, ko je brezdomec ukrajinskih korenin iz trgovine ukradel sir in salamo v vrednosti nekaj več kot štiri evre, plačal pa zgolj kruh.
Pri prizadevanjih za zmanjševanje količine odpadkov, so bila podjetja do sedaj v precepu ali zaščitit sebe ali poskrbeti za druge in zmanjšanje odpadkov. Mnogi so bili zaskrbljeni zaradi morebitnega kršenja varnostnih in zdravstvenih zakonov. Na ovire so naleteli tudi pri zapletenih postopkih pri darovanju hrane, vzdrževanje higiene in standardov sledljivosti.
Novi zakoni večino teh ovir odpravljajo:
- Podjetja bodo lahko po novem zabeležila mesečno vse donacije na preprostem obrazcu.
2. Ne bodo jim več grozile kazni za podarjamo hrano, ki ji je potekel rok uporabnosti in več hrane kot bodo podarili, manj davka na odpadno hrano bodo plačali.
3. Kmetje bodo lahko podarili svoje neprodane izdelke v dobrodelne namene, ne da bi pri tem imeli kakršnekoli stroške.
4. Kmetijsko ministrstvo bo porabila milijon evrov za raziskave inovativnih načinov pakiranja živil v tranzitu, za preprečevanje kvarjenja in podaljšanja roka uporabnosti ter obveščanja javnosti, katerega cilj je zmanjšanje količine zavržene hrane.
Družinska vrečka
Največ zanimanja pa je pritegnil pojav t.i. družinske vrečke. Kaže, da Italijani niso bili vajeni reči: “Ali mi lahko preostanek zavijete za zraven?”, tako kot to že od nekdaj počnejo Slovenci. Družinska vrečka je namreč namenjena prav ostankom tistih jedi, ki jih pojemo mi (ali drugi) v restavraciji. Vrečka je po svetu znana tudi pod izrazom “doggy bag”. Medtem, ko so nekateri iz restavracij res odnašali domov ostanke za psa, pa so imeli mnogi psa le za izgovor …
V. V.