Venezuelski prosilci za azil so v Španiji glede na število na tretjem mestu, takoj za Sirci in Afganistanci, zaščito pa prejmejo na humanitarni osnovi. Tako pridobijo pravico do bivanja in dela v državi za eno leto z možnostjo podaljšanja, življenje v Španiji pa zanje ni lahko, prav tako od države ne prejmejo nikakršne finančne pomoči.
Večina Venezuelcev, ki iz države bežijo pred lakoto in pomanjkanjem, odide v Kolumbijo ali v Brazilijo, saj le redki uspejo zbrati dovolj denarja za letalsko karto do Španije, ki sicer v zadnjem času velikodušno sprejema migrante z Bližnjega vzhoda in podsaharske Afrike. Na terminalu 4 madridskega letališča Barajas vsak dan pristajajo letala, polna venezuelskih “turistov”, ki nameravajo v Španiji ostati dlje časa, samo v prvi polovici letošnjega leta je v državi za azil zaprosilo kar 21.700 Venezuelcev. Več prosilcev za azil prihaja le še iz Sirije in Afganistana, a zaradi hitre rasti števila prihodov Venezuelcev lahko ti kmalu postanejo najštevilčnejša skupina beguncev v tej državi. Skoraj vsi Venezuelci, ki pridejo v Evropsko unijo, za svojo destinacijo izberejo Španijo, nekateri pa v šali pravijo, da se Madrid ob tem spreminja v mali Caracas. V Španiji skupno živi že prek 300 tisoč Venezuelcev. Številni Venezuelci imajo sicer evropske korenine in celo posedujejo španski ali italijanski potni list.
Venezuelci imajo dobre možnosti zaščite v Španiji, a pri tem ne dobijo finančne pomoči države
Tisti, ki nimajo španskega potnega lista, imajo v zadnjem času sicer dobre možnosti, da jim kljub predhodno zavrnjenemu azilu odobrijo zaščito na humanitarni osnovi. Za razliko od bližnjevzhodnih in podsaharskih migrantov Venezuelci v takšnem primeru ne prejmejo nobene finančne pomoči, imajo pa pravico do bivanja in dela v državi za obdobje enega leta, po čemer se njihov status lahko podaljša. Takšen sistem so uvedli ob enormnem pritisku na azilni sistem, ki je bil na robu kolapsa, in ga tako skušajo razbremeniti. Kot navaja Spiegel Online, Špancev ne skrbi povečano število Venezuelcev v državi, saj se ti brez težav integrirajo v špansko družbo.
Številni Venezuelci takoj po prihodu v Španijo pričnejo služiti denar z dostavo hrane s kolesom
Po prihodu v Španijo življenje za številne Venezuelce ni lahko, Spiegel Online navaja primer 33-letnega Kennedyja, ki je bil ob pogovoru z njihovimi novinarji v Španiji 6 dni, a je že našel zaposlitev. Preživlja se z dostavljanjem hrane s kolesom prek platforme Glovo, ki je podobna naši storitvi ehrana.si. Pri tem uporablja profil svojega znanca, kar je prepovedano, a nujno mora zbrati 1.500 evrov, da lahko poravnal najemnino in kupil letalsko karto za svoje dekle, ki je še v Venezueli. Prek platforme Glovo sicer delajo številni Venezuelci v Madridu, saj jim omogoča hiter, a majhen zaslužek. Ker se Kennedy še ne znajde dobro po madridskih ulicah, hrano dostavlja počasneje, v celem dnevu pa lahko zasluži celo manj kot 4 evre.
V Venezueli družina živela v kolonialni vili, zdaj se v Madridu 7 ljudi stiska na 65 kvadratnih metrih
Življenje v Madridu ni lahko niti za Ericka Zuleto, ki je bil v Venezueli kot vodja lokalnega sindikata predstavnik tisočev taksistov in voznikov avtobusov, z družino pa je živel v španski kolonialni vili s 6 metrov visokimi stropi. Zuleta se je sicer zaradi podpore protestom večkrat znašel v navzkrižju z režimom. Zdaj poleg Zulete v 65 kvadratnih metrov velikem madridskem stanovanju živi še šest njegovih družinskih članov, hladilnik pa imajo na balkonu. Zdaj namesto njega družino preživljajo žena in hčerke. Ko so se z Zuleto pogovarjali Spieglovi novinarji, se je njegova žena ravno vrnila s poskusnega opravljanja dela čistilke, njegova 21-letna hči, ki študira pravo, pa poleg študija dela v supermarketu.
V Madridu najdražje nepremičnine na veliko kupujejo Madurovi priležniki
V Madrid so sicer uspeli priti skoraj izključno Venezuelci srednjega in višjega razreda, zgodba nekaterih pa je popolnoma drugačna. Številni Venezuelci so pokupili nepremičnine v najelitnejših predelih Madrida, tisti, ki so kupili nepremičnino v vrednosti 500 tisoč evrov ali več, so tako avtomatično dobili vizum. Zuleta je ob tem pojasnil, da gre predvsem za priležnike diktatorja Nicolasa Madura, ki v Venezueli ne morejo več uživati v udobju, kakršnega so bili vajeni, svoj življenjski slog v Španiji pa financirajo z nakradenim denarjem.
Še pred nekaj desetletji so Španci bežali v Venezuelo
Venezuela je bila sicer pred prevzemom oblasti s strani socialistov najbogatejša latinskoameriška država. Ironično, v času diktature Francisca Franca so številni Španci svoje zatočišče poiskali prav v Venezueli.
Rok Krajnc