fbpx

V Rigi so danes podrli 80 metrov visok sovjetski spomenik

Foto: EPA

V Rigi so danes podrli 80 metrov visok sovjetski spomenik. Na območju so se zbrale skupine jeznih ruskih protestnikov, medtem ko je bilo mogoče videti množice Latvijcev, ki so praznovali. Latvija sprejema popolno dekomunizacijo javne sfere, poroča Višegrad24. Prejšnji teden je tudi sosednja baltska država Estonija odstranila spomenik iz sovjetskega obdobja, in sicer iz istih razlogov kot Latvija.

Latvija je včeraj pričela z deli za demontažo spomenika iz sovjetskega časa, ki obeležuje zmago Rdeče armade nad nacistično Nemčijo – v Rigi so danes podrli 80 metrov visok spomenik. Kip v prestolnici Riga je bil zgrajen leta 1985, ko je bila Latvija še del Sovjetske zveze. V luči ruske invazije na Ukrajino je latvijska vlada uvedla zakon, ki zahteva rušenje takšnih spomenikov. “Seveda gre za vprašanje vrednot,” je pojasnil izvršni direktor mesta Janis Lange. “Za Latvijce ta spomenik simbolizira latvijsko okupacijo po drugi svetovni vojni in po ruski invaziji na Ukrajino tega ne moremo več tolerirati,” je še poudaril.

Vendar se s to politiko ne strinjajo vsi – v Latviji namreč živi velika skupina etničnih Rusov. Ob vsakoletnem ruskem prazniku dnevu zmage v maju so se vedno zbrali pred spomenikom in položili rože ter prirejali koncerte v spomin na vojake, padle v boju proti nacistični Nemčiji. “Riga je pol latvijska, pol ruska in mislim, da bi moral en del države spoštovati tudi pravice drugega dela,” je dejal eden od predsednikov skupine za podporo spomenikom, ki ga je rušenje razburilo. Rušenje se je začelo 22. avgusta, kipa sovjetskih vojakov in ženske pa so prevrnili v naslednjih dveh dneh. Izvaja se tudi izsuševanje bazena in demontaža kleti; spomenik so zrušili brez uporabe eksploziva.

Od osamosvojitve leta 1991 je Latvija postala članica Nata in Evropske unije. Prejšnji teden je tudi sosednja baltska država Estonija odstranila spomenik iz sovjetskega obdobja, in sicer iz istih razlogov kot Latvija. Da se je estonska vlada odločila, da iz javnega prostora umakne vse komunistične spomenike, smo že poročali.  “Glavno smo se odločili, komunistične spomenike je treba umakniti iz javnega prostora in to bomo storili v najkrajšem možnem času. Konkreten čas in vrstni red sta odvisna od pripravljenosti in logističnih načrtov lokalne samouprave, logistika zahteva enak razmislek, organizacijo in vključevanje zasebnega sektorja,” je dejala premierka Kaja Kallas. Podobno odločitev so sprejeli tudi v Latviji, mi pa ponovno poudarjamo, da bi v vsaki normalni državi sledili temu zgledu, a Slovenija v to kategorijo očitno ne sodi – sploh dokler je na oblasti vlada Roberta Goloba.

Sara Kovač