V švedskem mestu Helsingborg je bilo v letu 2017 kar štirikrat več streljanj kot v letu 2016. Glavni razlog za drastično povečanje zločinov, povezanih s strelnim orožjem, naj bi bila kriminalna dejavnost, motivirana z denarjem, drogami in orožjem. Švedska policija na vedno večjo nevarnost na švedskih ulicah ni pripravljena, saj tako osumljenci kot očividci niso pripravljeni deliti informacij s policijo, zato je pogosto prisiljena v opustitev raziskovanja zagrešenih zločinov.
Leta 2016 so v mestecu z nekaj več kot 100 tisoč prebivalci zabeležili vsega pet streljanj. Naslednje leto se je ta številka povzpela na 20. Številka, ki je bila po poročanju spletnega portala Breitbart v tej skandinavski državi do nedavnega nepredstavljiva. Žrtve streljanj so po poročanju švedske nacionalne televizije v večini primerov mladi moški v dvajsetih letih starosti, ki so imeli povezave z organiziranim kriminalom v državi. “To so lokalne kriminalne združbe, ki se streljajo med seboj, razlogi pa so denar, droge in orožje,” je povedal vodja policijskega urada v Helsingborgu Sven Holgersson.
Holgersson je tudi dodal, da je preiskovanje zločinov bistveno oteženo zaradi nesodelovanja številnih vpletenih. Kot je povedal, je delo policije odvisno od očividcev, ki so pripravljeni povedati, kaj se je v resnici zgodilo: “Čeprav porabimo na tisoče ur s preiskovanjem teh zločinov, nihče noče govoriti z nami. Nihče ni slišal ali videl česarkoli.” Dva od treh streljanj s smrtnim izidom sta se zgodila v dveh tednih. Oba primera, kjer sta bila zaradi strelov ubita moška v dvajsetih, je bila policija primorana opustiti zaradi pomanjkanja dokazov.
Tolpe po navedbah vodje posebne policijske enote v Helsingborgu Mattiasa Lööwa včasih streljajo v opozorilo, spet drugič z namenom ubijanja. “Želijo izkazovanje moči in spoštovanja. In če ne pokažeš spoštovanja, ima to lahko smrtonosne posledice.”
Švedska išče rešitev pri Kolumbijcih
Švedski statistični urad je zabeležil, da se je število smrtnih žrtev zaradi streljanj v zadnjih devetih letih podvojilo. Še posebej naj bi bili na udaru v Malmu in stockholmskem predelu mesta Rinkeby. Slednje je švedska vrhovna tožilka Lise Tamm lani označila za “vojno območje”. Tamm je povedala, da navdih, kako se spopadati z vedno večjo stopnjo nasilja, ki ji ne uide niti policija, iščejo pri Kolumbiji in njenem obračunavanju z gverilci.
Glede na to, da je švedska zakonodaja glede orožja precej stroga, bi lahko rekli, da nenaden porast zločinov, povezanih s strelnim orožjem, nadvse preseneča. Posebno, ko pomislimo, da policija dosledno opušča primere smrtnih žrtev zaradi pomanjkanja dokazov. Nekaj, kar bi bilo v primeru, ko je bil uporabljen prijavljen kos orožja, težje kot je zdaj. Zdi se celo, da se je švedska policija sprijaznila s katastrofalnim stanjem in je ulice prepustila zločincem, da v miru obračunavajo med seboj.
Ivan Šokić