Velika Britanija je eden najbolj priljubljenih ciljev migrantov. Zakonodaja pisana na kožo množičnim migracijam. Težave celo pri deportacijah kriminalcev in teroristov. Britanska notranja ministrica obljublja temeljito prenovo “polomljenega” sistema.
Velika Britanija je ena tistih zahodnih držav, ki si jih migranti vseh statusov najraje izberejo za svoj cilj. Razlogov za to je več. Za začetek je Velika Britanija nekdanja kolonialna velesila, ki je imela svoje posesti na vseh celinah našega planeta. Mnoge nekdanje kolonije so članice britanske skupnosti narodov, ki vzdržuje gospodarske, politične in kulturne povezave med nekdanjim kolonizatorjem in nekdanjimi kolonijami. Mnogi migranti so tudi prepričani, da jim je Velika Britanija kot nekdanji kolonizator dolžna odškodnino, svoj delež pa si predstavljajo v obliki socialne podpore.
Drug pomemben dejavnik je jezik. Angleščina se je še zlasti po drugi svetovni vojni uveljavila kot univerzalni sporazumevalni jezik ne le v nekdanjih angleških kolonijah, ampak globalno. Najmanj šolsko znanje angleščine ima okoli 1,2 milijarde ljudi na svetu, če pa prištejemo še tiste, ki do neke mere “tolčejo” angleški jezik, pridemo do dveh milijard ljudi. Migracija v Veliko Britanijo je zato za mnoge iz tretjega sveta že jezikovno logična izbira. Končno pa je tu tudi sociala. Velika Britanija je že davno ustvarila visoko raven socialne pomoči za svoje državljane, ki pa so jo v zadnjih dvajsetih letih razširili tudi na migrante.
Laburisti odprli vrata priseljevanju
Vrata priseljevanja so se na stežaj odprla med laburistično vladavino med letoma 1997 in 2010, saj so laburisti presodili, da bodo migranti njihova nova volilna baza, ki bo nadomestila zaradi globalizacije vse bolj usihajočo laburistično tradicionalno volilno bazo, to je beli delavski razred. Pritožbe zaradi takšne politike so laburisti med svojo vladavino zatrli s sprejetjem nove zakonodaje, ki praktično vsako pritoževanje glede migracij označuje kot “rasističnega” in “ksenofobnega”. Posledično ima sedaj britanska družba velik problem. Poleg legalnih migrantov se priseljuje v državo tudi ogromno število ilegalnih. In tudi ti so pokriti s “protirasistično” zakonodajo. Deportacija tudi ilegalnih migrantov je zato zelo otežena, saj morajo oblasti ravnati z njimi kot z ubitimi jajci, da ne bi izpadli “rasistični”. Skratka krog, ki veže roke vsem − politikom, pristojnim službam, policiji, medijem.
Težave pri deportacijah
Velika Britanija ima zato hude težave pri deportacijah ne samo ilegalnih migrantov, pač pa celo pri tujcih, ki so praktično nevarnost za britansko družbo − političnih radikalcih, kriminalcih ali celo teroristih. Primerov je nešteto. Na primer Aldri Capele, ki je bil po odsluženi 15-mesečni zaporni kazni zaradi preprodaje mamil leta 2018 deportiran v Albanijo, kar je britanske davkoplačevalce stalo skoraj 20 tisoč evrov. Po deportaciji se je poročil z Romunko in se prek Irske pritihotapil nazaj v državo. Vložil je pritožbo zoper deportacijo, ker je njegova žena državljanka EU (državljani EU imajo pravico do prostega gibanja v Združenem kraljestvu do konca prehodnega obdobja za brexit, 31. decembra 2020.) Drugi primeri vključujejo dva deportirana trgovca z drogami z Jamajke in iz Kenije, ki sta se vrnila in se branita pred drugo deportacijo s sklicevanjem na človekove pravice. Še en deportirani tihotapec mamil, ki ima v Združenem kraljestvu 11 obsodb, vključno z napadom, se bori proti drugi deportaciji z obrazložitvijo, da ga bodo v rodni Ugandi preganjali zaradi homoseksualnosti.
Albanska zločinka se bori proti deportaciji, češ da ima v VB družino. Nizozemski vlomilec trdi, da je na Otoku odraščal in da na Nizozemsko nima nobenih spominov. Radikalni islamski pridigar, ki propagira uničenje zahodnih demokracij in uvedbo islama v zahodne države, vključno z Veliko Britanijo, se je skliceval, da bodo njegove človekove pravice “bistveno ogrožene”, če ga bodo izgnali v državo izvora, zatorej je sodišče odločilo, da ga ne bodo izgnali. Teroristi, ki so sami odšli iz Velike Britanije in se je praktično odrekli, da so se pridružili teroristični tolpi Daesh oziroma tako imenovani Islamski državi in tam aktivno sodelovali v kršenju človekovih pravic, pobijanju, trgovini z belim blagom ter pozivali k terorističnim napadom v zahodnih državah, so se potem, ko je njihova “država” propadla, razbežali kot podgane in zahtevajo (v imenu človekovih pravic seveda), naj jim dovolijo nazaj v Veliko Britanijo, pri tem da nekateri sploh niso britanski državljani, ampak so tam samo živeli. Enako je z »nevestami ISIS«, mladimi dekleti, ki so odšle na Bližnji vzhod, se tam poročile s teroristi in po družbenih omrežjih pozivale k uničenju zahodne civilizacije ter vabile druga dekleta, naj tudi one postanejo neveste “borcev” Daesha, zdaj, mnoge z otroki, zahtevajo, naj jih Velika Britanija sprejme nazaj, podeli državljanstva njihovim otrokom in kakopak zagotovi socialno pomoč.
Dobro plačani specialisti za migrantsko problematiko
Mnogi našteti so pri svojih zahtevah uspešni, saj v Veliki Britaniji ne deluje le mreža tihotapcev ljudi, pač pa prav industrija nevladnikov in odvetnikov, ki je specializirana (in dobro služi) za migrantsko problematiko. Za nameček pa jih financirajo britanski davkoplačevalci, denimo odvetniško firmo Duncan Lewis Solicitors, ki je prejela v štirih letih 55 milijonov funtov proračunskega denarja zato, da preprečuje deportacije ilegalnih in kriminalnih migrantov! Migrante je tako skoraj nemogoče izgnati, pri tem pa se priseljuje letno okoli 300 tisoč novih, legalno ali ilegalno, zato ni čudno, da vse več javnosti zahteva, naj vlada končno spremeni zakonodajo in zajezi migracije.
Končno napoved reforme
Prejšnji teden se je vlada le odzvala in notranja ministrica Priti Patel (ki jo bodo migrantoljubci težko obtožili rasizma in ksenofobije, saj je tudi sama migrantskega izvora) je napovedala, da bo reformirala “polomljeni” azilni sistem: “Predstavila bom nov sistem, ki bo trden in pošten. Pravičen in sočuten do tistih, ki potrebujejo našo pomoč, pošten tako, da bomo sprejeli ljudi, ki pridejo po varnih in zakonitih poteh, vendar odločen, ker bomo ustavili zlorabo sistema. Trden, ker bomo tistim, ki prihajajo sem nezakonito, preprečili vlaganje neskončnih pravnih zahtev, da ostanejo v naši državi na račun britanske javnosti. Trden, ker bomo pospešili odstranitev tistih, ki nimajo legitimnega zahtevka za zaščito.” Patelova je še dejala, da bo to “največja prenova našega azilnega sistema v zadnjih desetletjih”, vendar pa opozorila, da pot do tega ne bo lahka, saj bodo reformo pričakali na nož, brez mnogih tistih, ki jim zdajšnji pokvarjeni sistem politično in/ali finančno koristi.
Bogdan Sajovic