Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve nacizma in stalinizma, ki so ga nekateri v Evropi obeleževali kar celoten minuli konec tedna, so se na sosednje Hrvaškem zavili v črno, saj so v Gračanih, najbolj severnem predelu Zagreba, pokopali posmrtne ostanke 294 žrtev partizanskih zločinov in Druge svetovne vojne. T.i. Partizanski zločini v Gračanih označujejo masovne poboje, ki so jih titovi partizani zagrešili med majem in avgustom leta 1945. Pogreb je potekal ob navzočnosti skoraj celotnega političnega vrha Republike Hrvaške, saj so bili prisotni predsednika Kolinda Grabar-Kitarović, predsednik Sabora Gordan Jandroković, minister hrvaških braniteljev Tome Medved in župan Zagreba Milan Bandić.
Hrvati se pokola na Gračanih spominjajo kot izjemno srditega in krutega; razmesarjena trupla stotin žrtev, ki so jih partizani pobili, so pustili ležati raztreščene po gozdovih in poljih, zgodovinarji opisujejo podobe razrezanih glav, rok in nog, pa tudi odrezanih spolnih organov, psi, izrezanih src in maternic.
Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanski komunisti v okolici Gračanov številne t.i. državne sovražnike (civilisti in ujeti hrvaški ter nemški vojaki) likvidirali brez sojenja. Zgodovinarji ocenjuje, da je bilo na severu Zagreba, pa tudi na področju Sestina ubitih na tisoče žrtev. Izkop žrtev se je začel leta 2012, ko so grobove postavili 134 žrtvam pokola. Leta 2013 so s pokopom prenehali in ga nadaljevali leta 2018, ko je k zadnjem počitku leglo dodatnih 265 žrtev.
Josip Broz Tito vodji klavcev, generalu Đoku Jokanoviću, leta 1951 podelil častni naziv “ljudskega heroja”
Veliki mainstream mediji na Hrvaškem sicer o dogodku niso poročali obširno, medtem ko so ga slovenski dobesedno spregledali, čeprav je šlo za odmevno slovesnost z visoko politično udeležbo. Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma je v Sloveniji minil v luči poenotene obsodbe prvega totalitarnega režima, medtem ko je leva politična struja pri težko pričakovani obsodbi komunističnih zločinov spet zamižala na oba očesa. Če se je o tem že razpravljajo, se je izključno ideološko pravilno, kot denimo propadli LDSov funkcionar Roman Jakič na Twitterju, ko je javno zanikal, da bi bila zmaga partizanov lahko kakorkoli kompromitirana.
Kompromitirano? Partizanski boj je bil čist in časten. Izbojevali so svobodo, da lahko zdaj vi in jaz razpravljava v slovenskem jeziku in živiva v svoji domovini. In zato je potrebno pogumem upor partizanov (zoper fašiste in naciste ter njihove domače kolaborante) slaviti. Pika. https://t.co/k68p8pGwXB
— Roman Jakič (@RomanJakic) August 24, 2019
Priznanja slovenskih levičarjev še ne bo, Roman Jakić govori o čistem in častnem boju partizanov
“Kompromitirano? Partizanski boj je bil čist in časten. Izbojevali so svobodo, da lahko zdaj vi in jaz razpravljava v slovenskem jeziku in živiva v svoji domovini. In zato je potrebno pogumem upor partizanov zoper fašiste in naciste ter njihove domače kolaborante slaviti. Pika,” je zapisal Jakić in namenoma zamolčal, kako nečastno in umazano so partizani klali v Sloveniji in na sosednjem Hrvaškem takoj po vojni.
V teh dneh je bilo spet aktualno tudi vprašanje pokopa pokojnih Romov na Žalah v Ljubljani. Rome so pobili v času druge svetovne vojne, a enotne moralne obsodbe genocida, ki so ga partizanske enote izvedle med letoma 1941 in 1945, še vedno ni. Še več, Mestna občina Ljubljana je že vsaj štirikrat doslej zavrnila to možnost. Medtem, ko se je v Zagrebu v petek zbral sam hrvaški politični vrh, ostaja pravica Romov do dostojnega pokopa, na katerem bi bili navzoči tudi Marjan Šarec, Borut Pahor in Zoran Janković, samo pobožna želja.
Tibor Ferk