Jan Gabriš v nasprotju s svojim nekdanjim šefom Josipom Perkovićem nikoli ni bil poznan hrvaški javnosti, razen v dveh primerih, ko se je moral izpostaviti. Prvič je bilo leta 1996, ko je bila objavljena rekonstrukcija celotne nekdanje mreže Udbe, ki jo je Gabriš pripravil po Perkovićevem ukazu, drugič pa, ko se je kot priča pojavil na sojenju Perkoviću v Münchnu zaradi pomoči pri uboju hrvaškega emigranta Stjepana Đurekovića leta 1983.
Gabriševa kariera je bila celotno poklicno pot vezana na nekdanjo tajno politično policijo komunistične partije in na Josipa Perkovića. Začel je kot operativec, nato je napredoval v sektor za analize in končal kot šef arhiva. Kot operativec je deloval pod kodnim imenom Janko Gabrić.
Kot visoki uslužbenec notranjega ministrstva je prečistil vse sporne arhivske dokumente
Kot v Sloveniji so tudi na Hrvaškem šefi nekdanje tajne službe ostali na visokih položajih. “V trenutku so zamenjali dres in začeli delati za Hrvaško,” je nekoč dejal. Gabriš je po osamosvojitvi prevzel vodenje arhiva ministrstva za notranje zadeve, številni ocenjujejo, da je bil ravno v tistem času arhiv Udbe temeljito očiščen številnih dosjejev in dokumentov, ki niso nikoli bili predani hrvaškemu državnemu arhivu. To je na sojenju Perkoviću in Zdravku Mustaću v Münchnu povedal odvetnik družine Đureković.
Gabriš je takrat potrdil uničevanje dokumentov zaradi praktičnih razlogov, je pa bilo po njegovem tudi možno, da so bili nekateri pomembni dokumenti “uničeni po naključju”. Hkrati je dejal, da Udba nikoli ni vodila posebnega dosjeja o Stjepanu Đurekoviću in njegovi družini.