Ferdinand Marcos je na Filipinih zaprisegel kot predsednik. Slovesnost ob njegovem imenovanju se je odvila v glavnem mestu Manila. Nasledil je kontroverznega Rodriga Duterteja. Gre za pripadnika izjemno bogate politične rodbine, ki naj bi si tekom vladavine Ferdinanda Marcosa starejšega prigrabila med petimi in desetimi milijardami dolarjev premoženja ali celo več. Vrnitev Marcosov na oblast je posledica šibke lustracije po izgonu iz države.
Inavguracija Ferdinanda Marcosa predstavlja osupljivo vrnitev politične dinastije Marcos, ki je bila odstavljena po ljudskem uporu leta 1986. Marcos, ki nosi vzdevek Bongbong, je na predsedniških volitvah zmagal prejšnji mesec. Sara Duterte, hči odhajajočega predsednika, pa ostaja na poziciji podpredsednice države. Poleg njegove žene in treh sinov je bila na inavguracijski slovesnosti tudi parada vojaških lovcev ter pohod različnih pripadnikov uniformiranega osebja. V svojem prvem predsedniškem nagovoru se je množici zahvalil za izvedbo, po svojih besedah “največjega volilnega mandata v zgodovini filipinske demokracije”, poroča BBC.
64-letni voditelj je podedoval državo, ki je še vedno na poti okrevanja po dolgoletni pandemiji ob hkratnih nezavidljivih gospodarskih obetih, kot so hitro rastoča inflacija in naraščajoči dolg. Kritiki postavljajo pod vprašaj njegove velike obljube glede povečanja števila delovnih mest in spopadanja z rastočimi cenami. Inavguracija se je zgodila le nekaj dni po tem, ko je Vrhovno sodišče v Manili razsodilo, da obsodba zaradi davčne utaje novega predsednika ne diskvalificira za prevzem funkcije. Med svojim inavguracijskim govorom, se je Marcos poklonil svojemu pokojnemu očetu in diktatorju Ferdinandu Marcosu, ki je Filipinom vladal kar dve desetletji z železno roko.
Marcos starejši je državo pahnil v vojno stanje in prevzel nadzor nad državnimi sodišči, podjetji in mediji. Tekom njegove vladavine sta vojska in policija zapirali in mučili ljudi, na tisoče disidentov in političnih zapornikov pa je bilo umorjenih. Ponovil je svoj poziv k narodni enotnosti, besede ki jih je ponavljal že tekom predvolilne kampanje. Njegovo “ustoličenje” pomeni vrhunec več desetletnega boja Marcosovih za povrnitev politične oblasti. Vladavina Marcosa se je zaključila leta 1986, ko je množična vstaja na ulice pognala na milijone ljudi, družina Marcos pa je skupaj z 28-letnim Bongbongom iz države pobegnila na Havaje.
V lasti rodbine je bila tudi luksuzna zbirka 1200 parov čevljev
Dolgoletni politik, ki se je v državo vrnil leta 1991 pa si je vse od tedaj prizadeval, da bi očetovo predsedovanje prikazal kot zlato dobo gospodarske rasti in blaginje. Marcos mlajši je svojo politično kariero gradil dolga leta, predvsem na račun ukradenega kapitala družine Marcos, ki se je po vrnitvi družine prav tako vračal na sumljive načine. V sami politični kampanji pa je Marcos svojo priljubljenost zgradil s pomočjo agresivne kampanje na družbenih omrežjih in tako prepričal mlajše spletne uporabnike, ki leta diktature niso okusili na lastni koži. Kritiki njegovi kampanji očitajo lažne informacije in prikrivanje grozodejstev pod vladavino njegovega očeta. Sam je takšne obtožbe zanikal. Njegova volilna kampanja pa je uživala podporo tudi zato, ker je Sara Duterte nastopila kot njegova kandidatka, s čimer je združil dve trdnjavi političnih dinastij – Marcose s severa Filipinov in Duterte z južnega otoka Mindanao.
Reuters pa se je maja razpisal o bogastvu rodbine Marcos. Ko so pobegnili na Havaje, niso ostali praznih rok. S seboj so vzeli zaloge zlata, nakit v vrednosti štirih milijonov dolarjev in 22 zabojev gotovine. Podatke je razkrila ameriška carina, ki je premoženje zasegla. Družina je v naglici za seboj pustila zalogo nakita, umetnin in dizajnerskih oblačil v predsedniški palači. Tam je bilo tudi vsaj 1200 parov čevljev, kot del ogromne zbirke luksuzne obutve Imelde Marcos, matere novega predsednika.
Umetnine svetovno priznanih slikarjev, kot so Michelangelo, Van Gogh in Picasso
Rodbina naj bi nadzirala tudi švicarske račune, na katere naj bi jim bogati poslovneži, ki so imeli od rodbine koristi, vračali donacije. Rodbina naj bi posedovala mrežo bančnih depozitov, skrbniških računov in fundacij, razpršenih po vsem svetu. Imeli naj bi tudi številne nepremičnine, vključno s štirimi zgradbami v Manhattnu ter zbirko preko 150 slik, vključno z deli mojstrov, kot so Michelangelo, Van Gogh in Picasso, od katerih jih veliko še vedno manjka. Že v 80. letih prejšnjega stoletja se je domnevalo, da bogastvo družine znaša med 5 in 10 milijardami dolarjev ali celo več.
Domen Mezeg