Predsednik ZDA Donald Trump je za kandidatko, ki bi nasledila vrhovno sodnico Ruth Bader Ginsburg izbral sodnico Amy Coney Barret. Donald Trump je izbor vrhovne sodnice označil kot “eno najvišjih in najpomembnejših nalog” predsednika, pri čemer je opozoril, da gre že za tretjo spremembo vrhovnega sodnika v njegovem mandatu.
Trump je v soboto na vrtu Bele hiše javno naznanil kandidatko za vrhovno sodnico Amy Coney Barret s čimer je navdušil goste, ki so bili prisotni in jo pozdravili s stoječim aplavzom, ko se je pojavila s predsednikom. “Ona je ženska z neprimerljivi dosežki, visokim intelektom, z lepimi lastnostmi in s trdno zvestobo ameriški ustavi,” je Trump opisal Coney Barretovo.
Coney Barretova se je predsedniku zahvalila za čast, da bi lahko služila vrhovnemu sodišču, pri čemer jo mora potrditi še senat. “Ljubim združene države in ljubim ustavo Združenih držav Amerike,” je v nagovoru povedala kandidatka za vrhovno sodnico in še dodala: “Zelo ponižno sem sprejela priložnost, da bi lahko služila vrhovnemu sodišču.”
Trumpova izbira tako dokazuje, da ni popolnoma nič omahoval z odločitvijo, da na mesto vrhovnega sodnika ponovno imenuje žensko. Leta 2018 je bila Coney Barretova med prvimi štirimi kandidati, ki bi zamenjali sodnika Anthonya Kennedya. Takrat je za vrhovnega sodnika izbral Bretta Kavanaugha, Coney Barretovo pa je videl kot idealno kandidatko, ki bi zamenjala Ruth Bader Ginsburg.
Kompetence ji priznavajo celo demokrati
Predsednik je bil v tem obdobju deležen pritiskov znotraj Bele hiše in Washingtona, da bi vrhovna sodnica postala sodnica federalnega pritožbenega sodišča na Floridi Barbara Lagoa, s čimer bi si sicer pridobil več političnih točk v tej državi. Trumpova izbira prikazuje zmago konzervativnih skupin, predvsem tistih, ki zagovarjajo življenje in drugi amandma, saj njene pravne odločitve in javne komentarje jemljejo kot za zelo spodbudne v prihodnosti. Demokrati pa na Barretovo gledajo kot radikalko s konzervativnim pristopom, ki bi lahko spremenila zakon o splavu in zdravstveni oskrbi, ki je prišel v veljavo v času predsedovanja Barracka Obame.
Coney Barrettova sebe opisuje kot za ustavno “izvirnico” in trdi, da sodnik ne bi smel odstopati od pomena jezika, ki ga v ustavi uporabljajo ustanovitelji. “Dogovorili smo se, da bomo živeli po ustavi, dokler se ne bo zakonito spremenila,” je dejala na prireditvi Hillsdale College leta 2019. “In sodniki je ne morejo spremeniti. To ni demokratično,” je še dodala. “Ponavadi se strinjam s tistimi, ki pravijo, da je dolžnost sodnika do ustave in da je zato bolj legitimno, da uveljavi svoje najboljše razumevanje ustave, ne pa precedens, za katerega meni, da je očitno v nasprotju z njo,” je zapisala v Texas Law Review leta 2013. Zagovarja stališče, da sodnik nikoli ne bi smel pasti v skušnjavo in uporabiti ustavo v politične namene. “Zvesti sodnik se upira skušnjavi, da bi pomen ustave povezal s sodnikovo politično preferenco. Sodniki, ki popustijo tej skušnjavi, presežejo meje svoje moči,” je še zapisala.
Coney Barretova ima kar sedem otrok, med njimi dva posvojenca iz Haitija
Coney Barretova je stara 48 let in je mati sedmih otrok, dva izmed njih je posvojila iz Haitija, njen najmlajši sin Benjamin, pa je otrok s posebnimi potrebami. Kandidatka prihaja iz New Orleansa in je diplomirala na Rhodes kolidžu v Memphisu, kjer je študirala literaturo. Po diplomi se je vpisala na šolo prava Notre Dame, kjer je delala tudi kot izvršna urednica za revizijo zakonov. Diplomirala je prva v razredu in si je za to pridobila leta 1997 tudi nagrado Hoynes, kar je bila največja čast na šoli. Kasneje se je zaposlila kot profesorica na tej šoli, novembra 2017 pa je bila v sedmem krogu predlagana za sodnico na ameriškem pritožbenem sodišču. Kolegi so jo označili za profesionalno osebo, ki ima smisel za pravosodje, javnost pa jo prepoznava, kot zelo bistro pravnico, kar so priznali tudi sami demokrati.
Sara Kovač