Naslednje predsedniške volitve v ZDA bodo šele jeseni 2020. A v demokratskem taboru se za predsedniško kandidaturo poteguje dva ducata kandidatov. Med njimi so ‘težkokategorniki’, kot so nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden, socialist Bernie Sanders, ena tisočinka Indijanke Elizabeth Warren, zakajena Kamala Harris, ki je v preteklosti metala za zapahe kadilce marihuane, danes pa se temu smeji, in še celo kopica drugih. Da bi vsem dali priložnost, da se predstavijo volivcem demokratov in ti izberejo, kdo jih bo zastopal na volitvah leta 2020, so že začeli z debatami. Prvi krog debat je bila konec junija, drugi krog drugega dela se je končal 31. julija, na tretji krog demokratskih debat pa bo treba počakati do sredine septembra.
V drugem krogu demokratskih debat, ki je potekal 30. in 31. julija, so se spopadli demokratski kandidati v dveh skupinah po deset. Slišati je bilo kritike, da so kljub “naključnosti” težkokategornike razdelili v dve skupini zaradi gledanosti, namesto da bi jim pustili, da medsebojno obračunavajo in se s tem tudi pokaže, kje stojijo eden proti drugemu.
Omenjene debate so pokazale, da ima kljub vsemu še vedno največ možnosti za demokratsko kandidaturo na predsedniških volitvah Obamov podpredsednik Joe Biden. Kljub svojim 76 letom in tendenci, da se rad dotika žensk in otrok, je še vedno med demokrati najverjetnejši Trumpov protikandidat. Nasprotniki znotraj stranke mu ravno tako očitajo, da je v času Obamovega predsedovanja podpiral deportacijo ilegalnih priseljencev ter da je v prejšnjem stoletju v senatu sodeloval s podporniki segregacijskega gibanja.
Težki časi pred demokrati
Preostanek vidnejših imen je namreč že davno skrenil iz liberalizma v socializem. Izpostaviti velja predvsem Bernieja Sandersa, ki v primerjavi z zadnjimi volitvami tokrat nima tako močne podpore. To gre pripisati tako njegovi starosti kot tudi dejstvu, da je tokrat kandidatov več. Če je na zadnjih volitvah imel monopol nad radikalnejšim delom stranke, tokrat niti ni najbolj skrajen. Poleg tega je izgubil dobršen del svojih podpornikov, ko je leta 2016 vseeno podprl Clintonovo za predsednico.
S podobnimi težavami se sooča senatorka Elizabeth Warren, ki se predstavlja kot Indijanka – kljub rezultatom lastnega testa DNK, ki je razkril, da je v njej manj indijanske krvi kot v povprečnemu Američanu.
https://youtu.be/_WvVQpWrByo
Kalifornijsko senatorko Kamalo Harris ravno tako preganjajo duhovi njene preteklosti. Namreč, sama je kariero zgradila kot tožilka, ki je preganjala kadilce marihuane, ko pa so jo medili vprašali, ali je kdaj sama kadila marihuano, se je samo smejala in ni upala odgovoriti.
Trumpu se lahko samo smeji
A kljub vsem tem težavam posameznikov pa je v največjih težavah ravno demokratska stranka. Debate so namreč pokazale močna nasprotja znotraj stranke. Še več, demokratom manjka kakršnakoli vizija, njihov glavni motiv pa je zgolj premagati trenutnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
https://youtu.be/AvDc0I5Dc2g
Tako se večina demokratskih kandidatov, tako vodilnih kot obskurnih, strinja glede potrebe po odprtih mejah, zagotovitve zdravstvenega zavarovanja za ilegalne migrante ter večanja nadzora in uvajanja prepovedi strelnega orožja. Če so to stvari, ki veselijo zagrizene demokratske volivce, pa se povprečen Američan ob čem takem zgrozi. Lahko rečemo, da gledamo konec demokratske stranke, kakršna je nastala. Njeno lastno rovarjenje proti Američanom v prid priseljencem bo tisto, kar jo bo na koncu pokopalo.
Ivan Šokić