Video konference o boju zoper terorizem so se udeležili predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron, avstrijski kancler Sebastian Kurz, nizozemski predsednik vlade Mark Rutte in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki so za javnost spregovorili o naslednjih korakih v boju zoper terorizem. “Napadi v Franciji in Avstriji kažejo, da se moramo neusmiljeno boriti proti terorizmu. Okrepili bomo sodelovanje. Skupaj smo močnejši,” je ob napovedi dogodka zapisala von der Leynova. V okviru boja proti islamskim skrajnežem sta se Merklova in Macron zavzela za reformo schengenskega območja. Vsi voditelji EU pa so usmerjeni v povečanje sodelovanja med državami članicami v boju proti terorizmu s skupnimi zbirkami podatkov in večjo izmenjavo informacij.
Voditelji evropskih držav in EU so se sestali po nedavnih terorističnih napadih v Parizu, Nici, na Dunaju in Dresdnu, da bi našli skupen odgovor na nevarnost, ki jo predstavljajo islamski skrajneži. V središču pogovorov pa je bilo predvsem vprašanje reforme schengenskega prostora, ki omogoča prost pretok blaga in ljudi znotraj EU. “Napadi v Franciji in Avstriji kažejo, da se moramo neusmiljeno boriti proti terorizmu. Okrepili bomo sodelovanje. Skupaj smo močnejši,” je zapisala Evropska komisarka Ursula von der Leyen ob napovedi dogodka, katerega pobudo sta podala avstrijski kancler Sebastian Kurz in francoski predsednik Emmanuel Macron.
Terorizem je evropska realnost, kateri moramo zagotoviti skupen, usklajen in hiter odziv. To smo storili danes,” je dejal Macron, ki je med drugim poudaril, da je pravica do azila namenjena tistim, ki se borijo za svoboščine. “Ne gre za omejevanje ali črtanje pravice do azila, ampak jo je treba pravilno uporabiti,” je povedal. Macron je razpravljal o več varnostnih predlogih, na primer o temeljiti reviziji pravil za schengensko območje, ki zagotavlja prosti pretok ljudi čez mejo, medtem pa je na mejah s Francijo postavil dvakrat več stražarjev za nadzor nad migracijami in trgovanjem z ljudmi. Po njegovem mnenju bi se morala Evropa osredotočiti na “razvoj skupnih zbirk podatkov, izmenjavo informacij ali krepitev kazenske politike.”
Macron z novim zakonom zoper “islamski separatizem”
V odgovor na napade v Franciji je Macron napovedal zatiranje tega, kar imenuje “islamski separatizem”, in dejal, da so islamisti v Franciji ustvarili vzporedno kulturo, ki zavrača francoske vrednote, običaje in zakone. Novi predlog zakona je namenjen ljudem, ki spodbujajo ekstremizem. S sprejetjem zakona poskušajo preprečiti, da bi otroci opuščali šolanje, se borili proti financiranju terorizma in reformirali svojo stanovanjsko in izobraževalno politiko, da bi poskusil opolnomočiti tiste, ki so brez državljanskih pravic.
Avstrijski kancler se zavzema za strožjo obravnavo radikaliziranih islamistov
“Zoper islamistične grožnje in osnovno ideologijo moramo ukrepati z vso strogostjo in ustrezno zavarovati zunanje meje EU,” je dejal avstrijski kancler Kurz, ki se je odzval vabilu Macrona v Franciji, kjer je nastala pobuda za konferenco. Kurz se je medtem na današnjem srečanju zavzel predvsem za strožjo obravnavo radikaliziranih islamistov, ki se vračajo v Evropo iz tujine. Prepričan je, da bi morala imeti policija več pooblastil glede nadzora teh ljudi, tudi ko že zapustijo zapore. Izpostavil je še tisoče tujih islamističnih borcev, ki so se vrnili v države EU in jih označil za “tiktakanje časovne bombe”. “Če želimo zaščititi svobodo vseh, moramo omejiti svobodo teh ljudi,” je še dejal.
Von der Leynova pa je opozorila na raven svobode v Evropi. “Naša Evropska unija je neverjeten prostor svobode. Ampak to svobodo lahko obranimo samo, če bo varna,” je dejala. Ob tem je napovedala, da bodo maja prihodnje leto v Bruslju predstavili strategijo za reformo schengna. Von der Leynova je še dodala, da bi morali biti v Evropi bolj aktivni pri preprečevanju radikalizacije morebitnih napadalcev. V Bruslju bodo na to temo do konca meseca predstavili akcijski načrt za integracijo.
Terorizem je potrebno odstraniti
Na konferenci je nastopila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. “Islamistični napadi na Pariz, Nico, Dunaj in Dresden so bili napadi na našo svobodno družbo. Nasprotujemo z našim odločnim zagovarjanjem svobodnega in demokratičnega temeljnega reda,” je spregovorila Merklova pred kolegi iz EU o boju proti terorizmu. “Ni se nam treba pripraviti na več nadzora,” je še dejala. Kot je pojasnila Merklova, so se zavzeli predvsem za boljši nadzor na zunanjih mejah Evropske unije in naključni nadzor znotraj schengna. “Omeniti želim vstopno-izstopni sistem na schengenskem območju, ki bi moral biti pripravljen leta 2022,” je dejala in pojasnila, da je treba nujno vedeti, kdo vstopi in kdo zapusti schengensko območje.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se zavzema za ustanovitev novega organa EU, ki bi nadzoroval usposabljanje imamov in zagotovil, da njihovi sledilci ne prispevajo k širjenju “ideologije sovraštva”. “Za boj proti ideologiji sovraštva moramo čim prej ustanoviti evropski inštitut za usposabljanje imamov v Evropi,” je dejal Michel. “Spletna sporočila, ki poveličujejo terorizem, je treba hitro odstraniti. Teroristi in tisti, ki jih hvalijo po internetu, ne smejo biti nekaznovani,” je dodal. Merklova, Macron in drugi voditelji pa se strinjajo, da se je treba na tem področju boriti tudi proti sovraštvu na spletu.
Sara Rančigaj