Francoski politični mislec Eric Zemmour je po daljšem obdobju, ko se je ugibalo, kdaj in ali bo res najavil svojo kandidaturo za predsednika Francije, le najavil, da bo kandidiral na naslednjih predsedniških volitvah 10. aprila 2022. Zemmour je imel vedno oster jezik, a medijsko prepoznavnost je pridobil zahvaljujoč podpori medijev v lasti francoskega milijarderja Vincenta Bollorja. Težko se je izogniti podobnosti s predsedniško kandidaturo ukrajinskega predsednika Volodymirja Zelenskega, ki mu je prepoznavnost v javnosti omogočil ukrajinski oligarh in medijski mogotec Ihor Kolomojskji.
“Francija ne potrebuje reform, temveč odrešitev, je v svojem govoru, v katerem je naznanil predsedniško kandidaturo,” sporočil še en kandidat desnice, francoski novinar in politični komentator Eric Zemmour.
Zemmour je velik nasprotnik priseljevanja. Zaradi svoje retorike je bil v preteklosti tudi večkrat kaznovan. Vseeno vztraja, da je v teku velika zamenjava evropskega prebivalstva z migranti od drugod. V tej enačbi po Zemmourjevih trditvah prevladujejo muslimani.
https://youtu.be/k8IGBDK1BH8
“Vredni bomo naših prednikov. Ne bomo dovolili, da nam vladajo, da si nas podredijo, nas pokorijo, nas kolonizirajo. Ne bomo jim dovolili, da nas zamenjajo,” je poudaril v svojem govoru, ki je v času pisanja tega članka dosegel več kot dva milijona ogledov. Zemmour naj bi se odločil za predsedniško kandidaturo, zato ker “noben drug politik nima poguma, da bi rešil državo pred tragično usodo, ki jo čaka.” Taka trditev je nekoliko bosa, če vzamemo v obzir, da je v tekmi za francosko predsednico kot kandidatka desnice tudi voditeljica Nacionalnega zbora Marine Le Pen, ki ji del političnega komentariata očita, da je v zadnjih letih z željo, da bi se približala sredinskim volivcem, omehčala nekatere svoje poglede in se s tem oddaljila od desnice.
“Nihče drug nima poguma”
“Mi, Francozi, smo velik narod, veliki ljudje. Naša slavna preteklost nam pravi, da imamo prihodnost. Naši vojaki so osvojili Evropo in svet. Naše pisatelje in umetnike povsod obožujejo. Delo naših znanstvenikov in inženirjev je spremenilo svet,” je poveličeval Zemmour, sicer sin alžirskih judov, ki so se v Francijo priselili med alžirsko vojno za neodvisnost v 50. letih 20. stoletja, v videu, ki ga poznavalci po poročanju Remix News primerjajo z najavo predsedniške kandidature francoskega predsednika Charlesa de Gaulla leta 1965.
Po izsledkih novembrske raziskave javnega mnenja, ki jo je opravila francoska agencija Ifop-Fiducial, bi trenutni predsednik Emmanuel Macron v prvem krogu prejel 23 odstotkov glasov, Zemmour 17 in Le Penova 16 odstotkov. Če v prvem krogu noben od kandidatov ne dobi absolutne večine glasov, gresta v drugi krog dva najvišje uvrščena. Leta 2017 je Macron v prvem krogu predsedniških volitev dobil 24,01 odstotkov glasov, Le Penova 21,3 odstotke, tretjeuvrščeni kandidat republikancev François Fillon 20,01 odstotkov in socialist Jean-Luc Mélenchon 19,58 odstotkov glasov. V drugem krogu je Macron pobral 66,1 odstotkov glasov, 33,9 odstotkov volivcev pa je podprlo Le Penovo.
Ivan Šokić