“Rojen in vzgojen sem v Angliji, pozna me celotna soseska in če jih boste vprašali, vam bodo povedali, da nisem terorist,” je londonski napadalec Usman Khan leta 2008 lagal pred kamero BBC.
V petek je moški, ki ga je policija prepoznala kot 28-letnega Usmana Khana, v središču Londona zabodel več ljudi. Dve osebi sta umrli, tri se še vedno zdravijo v bolnišnici. Dve od teh sta prejeli resnejše rane, a sta v stabilnem stanju, tretja oseba je bila le lažje poškodovana, navaja britanski BBC.
Toda ta isti terorist je pred več kot desetimi leti, leta 2008, javnost prepričeval, da ni nevaren in da nima nikakršnih povezav s terorizmom. “Rojen in vzgojen sem v Angliji, pozna me celotna soseska in če jih boste vprašali, vam bodo povedali, da nisem terorist,” je dejal tedaj.
“I ain’t no terorrist” – Usman Khan told the BBC in 2008 #LondonBridgeAttack pic.twitter.com/5Izt83Azof
— Michael Cowan (@mrmikecowan) November 30, 2019
Če bi ga primerno obravnavali od začetka, do napada ne bi prišlo
Khan je torej že od takrat izjemno nevaren radikaliziran musliman, sumljiv oblastem in kot tak prava tempirana bomba. Leta 2012 so ga sicer obsodili zaradi terorističnih dejanj in je prestajal zaporno kazen, vendar so ga decembra lani predčasno pogojno izpustili. Nositi je moral elektronsko napravo, s katero so pristojne oblasti spremljale njegovo gibanje. Napravo je nosil tudi v času napada. Prav tako se je moral udeleževati vladnega programa za rehabilitacijo nekdanjih zapornikov. V okviru tega programa je tudi obiskal petkovo konferenco, na kateri je začel svoj napad.
Policisti so ga po napadu ustrelili, a je za seboj pustil krvav pečat v obliki dveh nedolžnih življenj in dveh ranjencev, ki se za življenje še borita, eden je k sreči izven smrtne nevarnosti. Pred državami, zagovornicami multukulturalizma, je sedaj težka naloga, saj vedo, da je med njimi na tisoče podobnih skrajnežev, ki lahko vsak čas storijo dejanje, kot “mučenik” Khan. Med drugim tudi v Sloveniji, kjer nas celo nekateri politiki prepričujejo, da migranti ne predstavljajo varnostne grožnje.
Rok Kranjc