[Video] Kitajske oblasti zaradi prečkanja meje deset hongkonških aktivistov obsodilo na do tri leta zaporne kazni

Datum:

Kitajsko sodišče je v sredo odločilo, da deset hongkonških aktivistov zaradi nezakonitega prehoda meje obsodi na zaporno kazen v dolžini od sedem mesecev do treh let. Razsodba je pritegnila pozornost mednarodne skupnosti, saj obstaja skrb glede ravnanja z obsojenimi. Gre za skupino aktivistov, ki je bila v Hongkongu, v mestu pod kitajsko vladavino, obtožena zaradi protivladnih protestov.

Odkar je bila 23. avgusta letos njihova ladja po odhodu iz Hongkonga, domnevno na poti proti demokratični otok Tajvan, prestrežena, niso bili deležni skoraj nikakršne komunikacije. Sodišče v mestu Shenzhen, ki meji na polavtonomno nekdanjo britansko kolonijo Hongkong, je osem obtoženih spoznalo za krive nezakonitega prehoda in jih obsodilo na sedem mesecev zapora in jim naložilo globo v višini 10 tisoč juanov (1.533 dolarjev).

31-letni Tang Kai-Yin in 33-letna Quinn Moon sta bila obsojena za organizacijo nezakonitega prehoda meje in temu primerno obsojena na daljšo, kar triletno zaporno kazen oziroma na zaporno kazen v dolžini dveh let v primeru plačila globe v višini 20 tisoč in 15 tisoč juanov. Sodišče je sporočilo, da je par ravnal po navodilih drugih, kar nakazuje, da bi lahko sledilo še več aretacij. Glede procesa so kritični odvetniki, ki so zatrdili, da jim je bil onemogočen dostop do njihovih strank, s kritikami pa ne skoparijo niti skupine za spoštovanje človekovih pravic in svojci obsojenih.

Odrezani so bili od sveta

“Ne smemo pozabiti, da so bili kar štiri mesece zaprti na Kitajskem, odrezani od sveta, njihovih družin in odvetnikove, preden so se udeležili lažnega sojenja, kjer so smeli sodelovati samo igralci, ki jih je odobrila Kitajska komunistična partija,” je kritično zatrdila Beatrice Li, sestra 30-letnega Andyja Lija, ki se je znašel med obsojenimi. Skupina za človekove pravice Amnesty International je izrazila zaskrbljenost glede varnosti obsojenih v celinskem zapornem sistemu. “Ta skupina mladih bo v kitajskih zaporih ogrožena zaradi velike nevarnosti izvajanja mučenju in drugim neprimernim oblikam ravnanja,” je v izjavi dejal azijsko-pacifiški regionalni direktor skupine Yamini Mishra.

Sodišče je sporočilo, da naj bi vseh deset v starosti od 16. do 33. let priznalo krivdo za očitana kazniva dejanja. Vsi obtoženi so se pojavili na sojenju, nato pa so jih odpeljali proti zaporu. Njihovi odvetniki, ki jih je imenovala oblast, niso bili na voljo za dodaten komentar. Tiskovni predstavnik urada za javno varnost v Shenzhenu je dejal, da bodo pri prestajanju zaporne kazni upoštevali čas, ki so ga do sodbe preživeli v priporu. Dva aretirana mladoletnika, sta bila na račun priznanja krivde za nezakonit prehod meje, oproščena obsodbe.

Po razglasitvi obsodbe je hongkonška policija sporočila, da sta bila najmlajša iz skupine, ki sta zdaj stara 17 in 18 let, predana in se bosta po zaključku karantene pojavila na sodišču v finančnem središču. “Hongkongška policija želi ponovno poudariti resnost pobega,” je med drugim zatrdila Cheng Lai-ki, vršilka dolžnosti glavnega nadzornika urada za gospodarski kriminal, in ob tem dodala, da bo obsojena deseterica ob vrnitvi v Hong Kong soočena z dodatnimi obtožbami.

Prisotni so bili le redki mediji

Prizor zunaj sodišča je bil miren, prisotni so bili le redki mediji. Diplomatski predstavniki držav, vključno z ZDA, Veliko Britanijo, Kanado in Avstralijo, v ponedeljek niso smeli prisostvovati zaslišanju na okrožnem ljudskem sodišču v Yantianu, potem ko so oblasti sporočile, da naj bi bila dvorana na sodišču polna. Novinarju Reutersa in drugim medijem je bil prav tako zavrnjen vstop. Velik poudarek je bil na varovanju. Policija je namreč skrbno preverjala akreditacije medijev in medije pozvala, da se zaradi koronavirusa naj ne zadržujejo v bližini.

Tajvan predstavlja priljubljeno destinacijo hongkonških prodemokratičnih aktivistov, odkar je Peking junija vsilil zakon o nacionalni varnosti v svojem najbolj svobodnem mestu, za katerega kritiki menijo, da je njegov cilj odpravljanje nestrinjanja in zajezitev svoboščin. Hong Kong se je leta 1997 vrnil pod kitajsko oblast z jamstvom svoboščin, ki jih na celini ni bilo, vključno s svobodo govora in zbiranja. Demokratski aktivisti se pritožujejo, da se vladarji komunistične stranke v Pekingu izogibajo tem svoboščinam, kar pa Peking zavrača. ZDA in Evropska unija so pozvale k izpustu dvanajsterice in izpostavila, da naj ji omogočijo vrnitev v Hong Kong.

Nina Žoher

Sorodno

Zadnji prispevki

Koalicijska blamaža: Za potrjevanje dnevnega reda rabili kar eno uro

"Nova blamaža Svobodnjakov. Za razpravo in odločanje o njihovih...

Francija: Judinja posiljena in ugrabljena zaradi “maščevanja Palestine”

V Franciji naj bi moški posilili in ugrabili Judinjo...