Argentino so konec tedna pretresale protisocialistične demonstracije. Številni nasprotujejo administraciji socialista, predsednika Alberta Fernándeza, ki je s svojim nesposobnim vladanjem, državo pognal v resno gospodarsko krizo.
Konec preteklega tedna so Argentino pretresli protesti proti tamkajšnji socialistični oblasti, zlasti predsedniku Albertu Fernándezu, ki je odgovoren za hudo gospodarsko krizo v tej državi. Največji protestni shod se je odvijal v argentinski prestolnici Buenos Airesu, kjer se je na tisoče ljudi zbralo okoli obeliska v centralnem parku. Na svojem zborovanju so kričali gesla kot so “svoboda, pravica in ustava”.
Vozniki so v podporo shodu hupali s svojimi hupami, na ogled pa so bile tudi napihljive lutke Fernándeza in podpredsednice Cristine Fernández de Kirchner. Napihljive lutke politikov so bile sicer v zaporniških uniformah, ki so znane pod imenom pixulecos ter izvirajo iz sosednje Brazilije. Takšne so protestniki med drugim nosili na množičnih protestih proti bivši socialistični predsednici Dilmi Rousseff leta 2016. Glavni povod za proteste je sicer oslabljeno gospodarstvo, ki ga pravkar pretresa nov val hiperinflacije, posledično pa so številni ostali brez službe. Poleg tega se cene življenjskih potrebščin dvigujejo skoraj vsakodnevno, poroča Breitbart.
Socialistična podpredsednica osumljena tudi umora
Obenem socialistična oblast sodržavljanom omejuje dostop do ameriških dolarjev, zato se mnogi Argentinci zatekajo na črni trg, kjer trošijo vse svoje življenjske prihranke ter se tako skušajo izogniti izgubi vsega svojega premoženja. Ljudje pa protestirajo tudi zato, ker želi oblast nakupiti 10 milijonov odmerkov ruskega cepiva proti novemu koronavirusu, čeprav številni strokovnjaki izražajo dvom v učinkovitost in varnost tega medicinskega izdelka.
Prav tako nasprotujejo napovedanim reformam pravosodnega sistema, ki naj bi zaščitili Fernández de Kirchnerjevo, ki jo povezujejo z umorom tožilca Alberta Nismana. Umrli naj bi imel sicer dokazno gradivo, da je Kirchnerjeva ščitila odgovorne za teroristični napad na argentinsko-izraelsko združenje AMIA leta 1994 v Buenos Airesu, vključno z iranskimi uradniki, in da je imela vezi s Hezbolahom. Osnutek naloga za pridržanje Fernándeza de Kirchnerjeve naj bi policija našla v smeteh umrlega tožilca po njegovi smrti, vendar tedaj ni bil nihče aretiran ali preganjan. Sicer gre za že druge tovrstne vsedržavne demonstracije v mesecu dni. Prve so bile povezane z ostrimi omejitvami, uvedenimi z namenom zajezitve kitajskega virusa.
Socialistične diktature zadnje čase močno pretresajo vse več držav v Južni Ameriki, ki se spopadajo s katastrofalnimi gospodarskimi razmerami in konstantnim kršenjem človekovih pravic, čemur smo bili pri nas priča v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. V zadnjih letih so se iz Venezuele podale množice beguncev, ki so bile žrtev tamkajšnje socialistične diktature. Tudi to državo namreč pretresa hiperinflacija, za nastalo situacijo pa je odgovoren še zlasti tamkajšnji diktator Nicolas Maduro. Podobno katastrofo pa je v Boliviji ne tako dolgo nazaj zakuhal iz Bolivije izgnani socialist Evo Morales, ki je lansko leto zakuhal pravi politični kaos in nemire, ko naj bi potvarjal izide predsedniških volitev, čemur so se ljudje množično uprli, on pa se je nadnje spravil s silo. Pri nas pa številni levičarji, še zlasti člani stranke Levica, pobožno častijo južnoameriške diktatorje, njihove komunistične eksperimente pa kujejo v zvezde.
Domen Mezeg