Še iz ene postsovjetske države prihajajo vesti o odstranitvi totalitarne zapuščine. V Latviji so odstranili gromozanski spomenik “zmage” komunizma. Župan Rige pojasni okoliščine pred rušenjem kipa: “Trenutek za rušenje kipa je bil res pravi. Rusija je preveč zaposlena s problemi v Ukrajini in so bili zaradi tega brez novih idej.”
Lokalne oblasti v Rigi so bile sicer pripravljena na vse možne scenarije. “Imeli smo štiri scenarije – mehak scenarij A in scenarij D, ki je bil kar precej grob, in na koncu je prišlo do scenarija A. Videlo smo majhen del Rusov, ki so bili zelo glasni, na ceste pa se niso podali.” Litvanci so se zaradi nameravanega rušenja bali predvsem odziva precej velike ruske manjšine, ki prebiva v Latviji.
Ena izmed nevarnosti, ki je zaradi rušenja pretila Latvijcem, so bili t. i. hibridni napadi, med drugim “hackerski” vdori v državne sisteme. Podobnega tretmaja so bili svoj čas deležni Estonci, ko so se lotili obsežne kampanje odstranjevanja totalitarne dediščine. “Vedeli smo, da je bilo veliko spletnih napadov še do današnjega dne, ampak smo bili zelo dobro pripravljeni. Za to se imamo zahvaliti tudi Estoncem, od katerih smo dobili “know-how”, ki je potreben.”
Odnos ruske manjšine do invazije na Ukrajino
Župan Rige je spregovoril tudi o precejšnji ruski manjšini, ki živi v Latviji, in tudi o novih prišlekih, ki so se v državo preselili po ruski invaziji na Ukrajino. Kot je razložil, obstaja občutna razlika med Rusi, ki v Latviji predstavljajo avtohtono manjšino. Ta se je brez večjih težav pripravljena opredeliti proti dejanjem svojih sonarodnjakov in režimu Vladimirja Putina. Novi prišleki, ki sicer nasprotujejo Putinu, svojega nasprotovanja niso pripravljeni javno izraziti.
V Latviji je bila kmalu po invaziji izvedena anketa, v kateri so merili odnos ruske manjšine do invazije Rusije na Ukrajino. V začetku je 25 odstotkov manjšine podpiralo invazijo, 22 odstotkov pa ne, 55 odstotkov pa je odgovorilo, da ne vedo ali da o tem vprašanju nimajo oblikovanega mnenja. V anketi, ponovljeni julija, so bili rezultati dramatično drugačni. 52 odstotkov etničnih Rusov je dejalo, da vojne ne podpirajo, le 16 odstotkov pa, da jo podpirajo, poroča LRT.
Slovenski problem s totalitarno dediščino
Ob prizorih iz tujine, kjer se je že uspel oblikovati zrelejši odnos do totalitarne dediščine, se upravičeno zastavlja vprašanje, kdaj bo do takšnih premikov prišlo tudi v Sloveniji. Na trenutke se zdi, da se od njih celo oddaljujemo, leve stranke pa še vedno uspešno kujejo svoj politični kapital, tako da se poklanjajo spomenikom klavcem ali fiktivnih dogodkov.
Strokovnjaki, med njimi Jože Dežman, so že pred časom priporočali, da se tovrstne opomnike totalitarne dediščine odpelje na poseben odsek Vojaškega muzeja v Pivki. Ali ni že čas, da jih začnemo poslušati tudi Slovenci?
Gal Kovač