fbpx

[Video] V Združenih državah potekajo predsedniške volitve, njihov sistem pa se od našega kar precej razlikuje

Foto: EPA

Kandidata za predsednika Združenih držav Amerike, mora najprej nominirati in izbrati politična stranka. Potem pa mora biti izvoljen še v zveznih državah, glasovi volivcev se nato pretvorijo v elektorske glasove. Skupno število elektorskih glasov je 538, za zmago pa mora predsedniški kandidat dobiti večino, torej vsaj 270 elektorskih glasov. Na predčasnih volitvah je letos že oddalo svoj glas rekordno število volivcev, in sicer več kot 90 milijonov. Kakšen bo izid letošnjih volitev pa lahko, kljub napovedim, ponovno preseneti.

V Združenih državah je čas predsedniških volitev, na katerih pa predsednika izberejo po malo drugačnem sistemu, kot smo ga vajeni pri nas. Američani sicer vsaka štiri leta volijo svojega predsednika, na volitvah kjer oddajo svoj glas, vendar pa imajo pravico do neposrednega izbora predsednika le elektorji. Gre za 538 posameznikov, elektorski kolegij pa je nekako kompromis med neposrednim izborom prebivalstva in izborom kongresa. Ta pravica je zapisana v prvem odstavku drugega člena ameriške ustave. Volitve so ključnega pomena za obstoj demokracije, izbor političnih vodij na volitvah pa izraža tudi ljudsko suverenost. V Združenih državah Amerike svoje predstavnike volijo po enokrožnem večinskem volilnem sistemu, o kandidatih pa se odloča z večino. Kandidati so večinoma demokratske ali republikanske stranke, redko se pojavi še kdo drug.

Bitka za predsednika ZDA je precej težavna, imeti je treba prepričljiv program, dovolj sredstev za kampanjo in dovolj karizme, potrebne za očaranje množice. Predstavnik mora biti sicer najprej nominiran, da sploh lahko postane kandidat za predsednika. Nato mora biti seveda še izvoljen. V ameriški ustavi je zapisano, kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, da lahko kandidira za predsednika. Predsednik je izbran na podlagi dvostopenjskega procesa, podeli se mu štiriletni mandat, lahko pa je še enkrat ponovno izvoljen. Volitve torej potekajo po enokrožnem večinskem sistemu, z relativno večino. V veččlanskih volilnih enotah se število članov giblje med tri in petinpetdeset. Za zmago na volitvah je potrebna absolutna večina, kar pomeni vsaj 270 elektorskih glasov. Tako se lahko zgodi tudi, da zmaga kandidat, ki je od volivcev dobil manj glasov, saj je zmaga odvisna od elektorskih glasov.

Predsedniška kandidata 2020, Donald Trump in Joe Biden (Foto: EPA/twitter)

Zmaga predsedniškega kandidata je torej odvisna od elektorskih glasov in ne neposredno od števila glasov volivcev
Po imenovanju kandidatov se torej začne postopek predvolilne kampanje, ki je skupek različnih komunikacijskih dejavnosti. Pomembni so javni nastopi, seveda pa tudi prisotnost v medijih. Splošne volitve vsakič potekajo na torek, nekje med drugim in osmim novembrom. Ko volivci znotraj zvezne države oddajo glas za kandidata, pravzaprav oddajo glas za kandidatno listo elektorjev, ki na koncu oddajo glas za predsednika. Katerikoli kandidat dobi v posamezni zvezni državi večino glasov, dobi po dogovoru tudi vse elektorske glasove tiste države, z izjemo nekaterih zveznih držav, kjer se elektorski glasovi delijo proporcionalno (Nebraska in Maine). Zmaga predsedniškega kandidata je torej odvisna od elektorskih glasov in ne neposredno od števila glasov volivcev. Kandidatom je tako praktično bolj pomembno doseči večino glasov elektorskega telesa, kot pa prepričevati večino ljudstva. Elektorjev je načeloma v vsaki zvezni državi toliko, kot imajo skupaj kongresnikov in senatorjev. Washington ima še tri glasove več. Vendar pa ustava opredeljuje, da je način izbora elektorjev v pristojnosti posamezne zvezne države.

Število elektorskih glasov v zveznih državah (Vir: Wikipedia)

Nihajoče države, države ki prevesijo tehtnico v prid določenemu kandidatu in tako vplivajo na izid volitev
V praksi je število elektorskih glasov od števila populacije v posamezni zvezni državi. Največ glasov tako prinaša Kalifornija, in sicer 55. V Kaliforniji en elektorski glas predstavlja 679 tisoč glasov volivcev. Kaliforniji sledijo Texas, Florida in New York. Najmanj glasov imajo na primer Aljaska, Montana in Vermont. Za primerjavo, v Vermontu en elektorski glas zastopa 210 tisoč glasov volivcev. Vendar pa to še ne pomeni, da je Kalifornija z največ elektorskimi glasovi najpomembnejša pri odločanju zmagovalca. Za ključne odločevalce po navadi veljajo t.i. “nihajoče države”, te države namreč lahko prevesijo tehtnico v katerokoli smer.

Na volitvah 2016 je imela največjo moč odločanja zvezna država Michigan. Države, ki odločilno vplivajo na volilno tehtnico se z leti spreminjajo, letos pa naj bi te države bile Arizona, Florida, Georgia, Iowa, Michigan, Minnesota, North Carolina, Ohio, Pennsylvania, Texas in Wisconsin. Nekatere izmed naštetih zveznih držav se nagibajo bolj k Joeu Bidnu, druge k Donaldu Trumpu, za relativno neodločene pa veljajo Florida, Georgia in Texas. Sistem “zmagovalec pobere vse”, ki se izvaja v 48 zveznih državah in okrožju Washington ter razglasitev zmagovalca na podlagi absolutne večine elektorskih glasov, vplivata na trdnost dvostrankarskega sistema, neodvisni kandidati tako praktično nimajo nikakršne možnosti za zmago.

Volitve v ZDA bomo iz minute v minuto v živo spremljali tudi na spletni strani Nova24TV.

 

Sara Bertoncelj