Evropska unija pod sloganom “Združeni v raznolikosti” temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, pravni državi, svobodi, demokraciji in enakosti. Glede slednjega se dozdeva, da je vedno bolj na majavih temeljih, saj so v Uniji nekateri, ki jih je občutek superiornosti zaslepil do te mere, da si dovolijo diktirati vsem, ki v Uniji razmišljajo tudi s svojo glavo, v nasprotnem primeru jih namreč želijo sankcionirati v tako imenovanem “evropskem povezovalnem duhu”. Med slednje se nedvomno uvršča nizozemski premier Mark Rutte, ki Komisijo poziva, naj ne odobri poljskega načrta za okrevanje po pandemiji covida, dokler po njegovih besedah ne bo rešen spor glede primarnosti evropskega prava.
Nekatere v Evropskem parlamentu je v zadnjem času še posebej razjarila odločitev poljskega ustavnega sodišča, da je poljska zakonodaja nad evropsko. Poljska jasno poudarja, da je vedno bolj očitno, da EU prestopa svoja pooblastila, zato ne bodo pristali na “jezik groženj”. Premier Mark Rutte spada med tiste, ki si najbolj goreče zavzemajo za to, da bi se Poljski zamrznilo sredstva. Ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju za zaščito proračuna EU sicer predstavlja kompleksen proces. V primeru, da Komisija ne bo ukrepala, Evropski parlament le tej grozi s tožbo na Sodišču EU. Da je takšno ravnanje, za katerega se zavzema Rutte, neprimerno, je pred dnevi povedala nemška kanclerka Angela Merkel in pozvala k dialogu. “Vsi smo države članice Evropske unije, kar pomeni, da je naša dolžnost, da vedno poskušamo najti kompromis – ne da bi se pri tem odrekli svojim načelom, seveda”, je poudarila kanclerka v odhodu in dodala, da se ji zdijo nekoliko žalostne napovedi Evropskega parlamenta, da bi zaradi neukrepanja tožil Evropsko komisijo.
Rutte, ki stalno ponavlja, kako se le vzdržuje Grčijo in Italijo, s svojim obnašanjem kaže vse prej kot povezovalnost, ki naj bi predstavljala smisel Unije. Pred dnevi se je spravil celo nad Slovenijo – razlog je bil tvit slovenskega premierja Janeza Janše, v katerem je ta opozoril na to, da Evropska unija Georgeu Sorosu očitno predstavlja le mehanizem, s pomočjo katerega ta promovira svoje neoliberalne politike, masovne migracije brez zaprtih meja, istospolne poroke itd. Čeprav so marsikateri okrog razprave o podpornikih milijarderja Sorosa zatrdili, da naj bi šlo za teorijo zaroto, slednje na laž postavlja kar seznam z naslovom Zanesljivi zavezniki v Evropskem parlamentu (2014–2019), katerega izdelavo je naročila in objavila kar znana milijarderjeva fundacija Open Society. Rutteja je očitno razkritje močno zmotilo, ta je namreč okrcal Janšo.
Kakorkoli, očitno je, da v EU obstajajo določeni dvojni standardi. Medtem ko se Poljsko preganja na podlagi lažnih obtožb o posegih v pravosodje in medije, EU še naprej tolerira države, kot so Nizozemska, da še naprej delujejo kot davčne oaze in s tem aktivno škodijo finančnim interesom ostalih držav članic, ki spoštujejo zakonodajo. Rutte ima sicer sam dovolj masla na svoji glavi. Januarja letos je namreč vlada nizozemskega premierja Rutteja odstopila zaradi obtožb, da so preganjali tisoče napačnih ljudi na področju socialnega varstva. Zanimivo pa je, kako sicer Rutte redno obsoja Poljsko in Madžarsko, češ da ne spoštujeta prava EU, medtem pa je bila njegova vlada kriva za tisoče krivic državljanov Nizozemske. Dvoličnost pa taka.
https://twitter.com/2021m2021/status/1448870423719030790
Rutteju se je marca uspelo vnovič zavihteti na oblast, v katero je povabil še stranki D66 s predsednico Sophie in ‘t Veld in stranko CDA. Poleti pa je odjeknila nova pretresljiva novica o umoru nizozemskega preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa na eni izmed nizozemskih ulic. Sredi belega dne ga je v glavo ustrelil mafijec, ko se je novinar vračal domov iz studia televizije RTL Boulevard. Kot trdi predsednik nizozemske stranke svobodnjakov (PVV) Geert Wilders, je Rutte je šibek politik, ki s svojo politiko odprtih meja uničuje Nizozemsko. “V boju proti kriminalu in terorizmu je nesposoben, naša država pa se spreminja v narkodržavo,” je zatrdil kritično.
Ruttejevo zaničevanje nekaterih držav, še posebej držav Vzhodne in Južne Evrope, je več kot očitno, pravijo marsikateri. To je še posebej moteče v luči odmevnega razkritja ameriškega poveljnika Johna Sheehana, ki trdi, da so LGBTIQ+ vojaki v nizozemskih oboroženih silah, ki so bile zadolžene za varovanje civilistov v Srebrenici, pripomogli k padcu bojne morale in predaji tamkajšnjih vojakov ter s tem posredno zakrivili pokol, ki se je zgodil med 11. in 22. julijem 1995. Kakorkoli, dejstvo je, da je superioren odnos za Unijo poguben. Enakost je namreč zelo pomemben element, prav tako je pomembno iskanje konsenzov. Če tega ne bo, se ne bomo mogli čuditi, če bodo odhodu Velike Britanije iz Unije sledile tudi druge države članice.
Sara Kovač