fbpx

Višegrajska skupina v skupni izjavi začrtala prihodnost Evropske unije in še enkrat zavrnila migrantske kvote

Voditelji višegrajske četverice (vir: twitter)

Višegrajska četverica držav, ki vključuje Češko, Poljsko, Slovaško in Madžarsko, je podpisala izjavo V4 o prihodnosti Evropske unije, omenjene države pa so se osredotočile predvsem na to, kakšen bo njihov skupni pristop glede prihodnosti Evrope. Prepričani so, da je Evropska unija najboljši okvir za soočanje z notranjimi in zunanjimi izzivi, dodajajo pa, da so pripravljeni delati v skladu z vodstveno agendo ter tako prispevati h krepitvi enotnosti in preprečevanju razdrobljenosti Evropske unije.

V skladu s tem so sprejeli šest pomembnih odločitev:

Nujna je ohranitev že doseženih rezultatov
Višegrajska skupina je poudarila, da je treba graditi prihodnost EU na zdravih in trdnih temeljih predhodnih generacij. Ob tem so poudarili, da je nujno, da ostane na prvem mestu zaščita oprijemljivih dosežkov in rezultatov integracije. “Temeljni dosežki bi morali biti nespremenljivi.” Nujna je ponovna vzpostavitev schengenskega območja in popoln nadzor nad zunanjimi mejami. Vse te zahteve tvorijo pomemben podporni steber za uspešen skupni trg ter pretok dobrin in kapitala. Ravno tako mora biti EU pripravljena na širitev proti Zahodnemu Balkanu.

Enotnost v raznolikosti
Ohraniti in okrepiti je treba enotnost v Uniji in spoštovati skupne evropske vrednote, identitete in posebnosti držav članic. V interesu višegrajskih držav je močna in učinkovita Evropska unija. “Močna Evropa je lahko sestavljena samo z močnimi državami članicami, ki jih podpirajo učinkovite EU-institucije, ki opravljajo svoje naloge glede na kompetence, predpisane s sporazumi.” Odločitev držav članic, da izpeljujejo notranje reforme, mora biti spoštovana.

Foto: iStock

Vključujoča diskusija o prihodnjih korakih
Višegrajska skupina predlaga, da se ohrani primerno razmerje med evolucijskimi in transformativnimi tokovi EU. Začetna točka vsakršne spremembe bi moral biti že vzpostavljen pravni okvir. V Rimu in Bratislavi je bila izoblikovana skupna vizija o prihodnosti. Na tej podlagi je treba graditi tudi v prihodnje, za skupno prihodnost EU-27.

Konkurenčnost
Nujno je povečati konkurenčnost EU tako na interni kot globalni ravni. Potrebno je zmanjšati administrativno breme na podjetnike in si na tak način prizadevati za sinergijo med nacionalno ter evropsko zakonodajo. Nemotena tekmovalnost na skupnem trgu je tako lahko največji doprinos EU v teh prizadevanjih. Nadalje, Višegrajska skupina meni, da je glede na to, da postaja svetovna ekonomija vse bolj digitalizirana, nujno vzpostaviti povezan evropski digitalni prosti trg. “Šele takrat bo EU lahko oblikovala digitalno transformacijo in maksimizirala njene prednosti.”

Demokratična legitimnost
“Inter-institucionalno ravnotežje zapisano v sporazumih je najpomembnejša osnova za dobro-delujoč, demokratičen in legitimen evropski projekt.” Ključna vloga Evropskega sveta je definiranje splošnih političnih smernic in prioritet, ki se tičejo prihodnosti Evrope. Odločitve vodij držav ter vlad posameznih držav članic ne smejo biti zanemarjene in odrinjene. “Glede na zaključke Evropskega sveta v juniju 2014 bi morali razmisliti o procesu imenovanja predsednika Evropske komisije.” Transnacionalne liste za Evropske parlamentarne volitve ne pridejo v poštev. Ravno tako mora biti zrezano število sedežev v Evropskem parlamentu.

Nacionalni interesi posameznih držav bi morali biti zaščiteni z volilnim sistemom. Višegrajci predlagajo, da v primeru občutljivih tem Evropski svet prevzame funkcijo pogajalca. “V zadevah strateških nacionalnih interesov bi morala vsaka država članica imeti pravico, da zahteva enoglasno odločitev Evropskega sveta. Naš glavni cilj je enotnost EU.” Zakonodajni proces se lahko okrepi z delovanjem z demokratičnim nadzorom nacionalnih parlamentov po sistemu rdečih kartonov. Namen predlaganih sprememb je vračanje moči v roke nacionalnim državam, medtem ko bi bruseljske institucije pristale v podrejenem položaju do le-teh.

Celosten pristop do migrantske politike
Migrantska kriza, ki je prizadela Evropo pred več kot dvema letoma, se čuti še danes. Evropska unija se še danes sooča z vsemi posledicami, zato je nujno “zaščititi zunanje meje in razlikovati med resničnimi prosilci za azil in ilegalnimi ter ekonomskimi migranti.” Izkušnje kažejo, da je najboljši celosten pristop, ki vključuje vse države. Najbolj je to prišlo do izraza pri zunanjem aspektu migrantske politike.

Vsakršno reševanje migrantske krize mora biti osredotočeno na preprečevanje vstopa migrantom in ne porazdelitvi le-teh med državami članicami. Problem je potrebno rešiti, ne pa se samo soočati s posledicami. “To je razlog, zakaj prispevamo 35 milijonov evrov za zaščito libijske meje,” so poudarile podpisnice V4. Višegrajske države nameravajo sodelovati v nadaljnjih pogovorih o migrantski politiki, ki bo osnovana na principu učinkovite, odgovorne ter izvršljive  zaščite zunanjih mej z namenom izognitve obveznim kvotam. Te so se izkazale za neučinkovite, poleg tega pa so še razklale Evropo.

Ivan Šokić