fbpx

Vladimir Kolmanič o polomu Bidna v enem letu: Ni presenetljivo, da mu je podpora javnosti strmoglavila

Nekdanji namestnik veleposlanika Republike Slovenije v Washingtonu Vladimir Kolmanič in ameriški predsednik Joe Biden (Foto: Osebni arhiv VK)

Ameriški predsednik Joe Biden po letu dni na predsedniškem položaju izgublja podporo med volivci, kar so začeli prepoznavati tudi mediji, ki so mu bili sicer v preteklosti bolj naklonjeni. Poznavalci so že pred njegovim nastopom položaja opozarjali, da gre za izjemno šibkega predsednika, ki pa ni izpolnil obljube, da bo Američane ponovno združil, temveč je med njimi še večja razklanost. Priča smo bili tudi njegovemu kolapsu v Afganistanu, ko je ameriška vojska kapitulirala in se kaotično umaknila. “Potem ni presenetljivo, da je podpora javnosti predsedniku Bidnu strmoglavila,” je pojasnil nekdanji namestnik veleposlanika v Washingtonu in poznavalec tamkajšnjih razmer Vladimir Kolmanič. 

Ameriški predsednik Joe Biden je ob svojem nastopu na mesto predsednika ZDA napovedal, da bo ponovno združil Američane, a vse bolj kaže, da so Američani še bolj neenotni in so daleč od tega, da bi se lahko ponovno združili. “ZDA so dokaz razklanosti sodobnih družb na nepomirljivi levico in desnico, pripravljenost obeh na prevlado pa je že grožnja sami instituciji demokracije,” je med drugim dejala novinarka Dela v članku z naslovom “Vzpon in padec Joeja Bidna”.

Nekdanji namestnik veleposlanika Republike Slovenije v Washingtonu Vladimir Kolmanič meni, da omenjeni prispevek, ki je bil objavljen natanko po letu dni inavguracije Bidna za predsednika ZDA, priča, da so tudi vsaj nekateri slovenski osrednji mediji končno začeli poročati bolj objektivno in poglobljeno o dogajanju v ZDA ter prenehali ignorirati dobro znana za Bidna in demokrate zelo neprijetna dejstva v zadnjem letu dni. “Gospod Biden je med kampanjo razširil veliko obljub, od katerih so bile nekatere nerealne ali pa so bile odvisne od okoliščin, na katere ne more vplivati. Zdaj se sooča z volivci, katerih razdraženost se začenja razplamtevati,” je izpostavil eden izmed BBC-jevih novinarjev.

Vladimir Kolmanič in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg (Foto: Osebni arhiv VK)

“Poznavalci razmer v ZDA smo namreč že neposredno pred volitvami 3. novembra 2020 in po njih opozarjali in svarili, da bo Biden šibek predsednik najmočnejše države na svetu, kar pa ne bo slabo in celo nevarno zgolj za njo samo, temveč tudi za demokratično mednarodno skupnost, vključno z NATO in EU,” je poudaril Kolmanič.

Nasprotniki ZDA šibkega predsednika izkoristijo za provokacije
Zgodovinska dejstva namreč potrjujejo, da v času šibkih predsednikov ZDA njihove nasprotnice in sovražnice to situacijo izkoristijo za provokacije, napetosti in celo vojne. “To potrjujeta tudi primera predsednikov Jimmyja Carterja in Baracka Obame – prvega predvsem zaradi iranske krize, drugega pa destabilizacije Bližnjega vzhoda s tako imenovano arabsko pomladjo leta 2011 in (ne)ukrepanja ob invaziji Rusije na dele ozemlja Ukrajine, vključno z okupacijo Krima leta 2014.”

Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama (vir: twitter)

Dejstvo je namreč, da se v obdobju predsednika Trumpa, ki je napovedal zagotavljanje miru v svetu s pozicije vojaške moči ZDA, ni dogajalo nič takega kot v zadnjem letu dni. Pri tem se Kolmanič nanaša na kolaps Bidna s kapitulacijo in kaotičnim umikom ZDA iz Afganistana, ki so v popolnem nasprotju z med zaveznicami dogovorjenim načelom “Together in, together out” zapustile same brez zaveznic in talibanom prepustile gore moderne oborožitve, pa provokacij s strani Rusije, Kitajske, Irana, Severne Koreje. “Nekateri smo takšen razvoj dogodkov napovedovali tudi v več javnih nastopih v medijih,” je izpostavil.

V ZDA najvišja inflacija v zadnjih 40 letih
K zgoraj omenjenim zunanjepolitičnim polomijam predsednika Bidna moramo vsekakor dodati še aktualno sedemodstotno rekordno visoko inflacijo, ki je najvišja v zadnjih 40 letih. Američani se prav tako soočajo z najvišjimi cenami energentov od leta 2014, pri čemer je Biden tudi zapravil energetsko neodvisnost ZDA, ki jo je dosegel nekdanji predsednik Donald Trump. “Ne smemo tudi pozabiti na dejstvo, da se je število žrtev covid-19 v zadnjem letu občutno povečalo oziroma kar podvojilo, čeprav je že administracija predsednika Trumpa zagotovila kar dve cepivi,” je še izpostavil Kolmanič.

Ameriški predsednik Joe Biden (Foto: epa)

Bidnu kot pozitivno štejejo to, da je omogočil ponovno združitev družin na meji, a je to prineslo številne nove izzive. Američani se morajo soočati z velikim porastom števila ilegalnih imigrantov ter  kaosom na meji z Mehiko. V ZDA tudi zaznavajo porast kriminala, povečuje pa se tudi splošen občutek, da se je razdeljenost in razslojenost v ZDA v zadnjem letu še povečala (tudi znotraj same Demokratske stranke in njenih članov kongresa). “Potem ni presenetljivo, da je podpora javnosti predsedniku Bidnu strmoglavila,” je pojasnil.

Demokrati lahko izgubijo večino v predstavniškem domu in senatu
Kolmanič še ocenjuje, da je to zelo slaba popotnica za demokrate in Bidna na vmesnih kongresnih volitvah novembra 2022. Demokrati imajo namreč že sedaj v predstavniškem domu tesno večino (222 od 435 sedežev), medtem ko je v senatu razmerje 50 proti 50. In ker vladajoča stranka na vmesnih volitvah praviloma izgubi vsaj enega od domov, se bo to skoraj zagotovo zgodilo tudi letos. “Vendar pa se utegne tudi zgoditi, da bodo demokrati celo ob oba, kar pa bi pomenilo pravo katastrofo zanje in predsednika Bidna, ki bi postal tako imenovani Lame-Duck President brez moči vladanja,” je opozoril.

Foto: epa

To se je sicer zgodilo nekdanjemu predsedniku Obami na vmesnih volitvah novembra 2014, ki jih je Kolmanič od blizu spremljal v Washingtonu in o njih poročal. Obama je ob koncu drugega mandata vladal predvsem s pomočjo predsedniških ukazov, koliko je bilo to sploh mogoče. To pa je tudi prispevalo k temu, da so republikanci na volitvah novembra 2016 slavili največjo zmago v skoraj 90 letih, saj so poleg Bele hiše osvojili še oba domova kongresa in povečali število guvernerjev zveznih držav na 33 od skupno 50. “Nekaj mesecev pozneje pa je na predlog Trumpa senat potrdil še petega konservativnega vrhovnega sodnika od devetih, pozneje pa še dva, tako da je sedaj razmerje šest proti tri v korist konservativcev,” je pojasnil.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump (foto: Youtube)

Kolmanič poudarja, da je vse to dogajanje spremljal od blizu v samem Washingtonu, kjer se je udeleževal in sodeloval na množici dogodkov, o katerih je tudi pisno poročal. Pri svojih ocenah dogajanja v ZDA skuša biti čim bolj objektiven, saj do Bidna nima nikakršnih osebnih zamer. “Še toliko manj, ker sem se srečal in prijetno pogovarjal z njim marca 2018 v Washingtonu,” je sklenil na koncu.

Sara Rančigaj