Evropska unija je začela blokirati izvoz cepiva AstraZeneca v Avstralijo, potem ko britansko-švedska farmacevtska družba ni izpolnila svojih obljub o dostavi v EU. Bruselj je januarja uvedel sistem nadzora izvoza, da bi se izognili pomanjkanju cepiva, saj se je začel izvajati program množičnega cepljenja. Pravilo zahteva, da farmacevtska podjetja izpolnijo svoje pogodbene obveznosti do EU, preden lahko odobrijo komercialni izvoz. Določba je bila prvič uporabljena prejšnji mesec, potem ko je Italija preprečila pošiljanje 250 tisoč odmerkov, namenjenih v Avstralijo, poroča RT.
Tudi Avstraliji ne gre najbolje pri doseganju ciljev, ki so si jih zastavili glede cepljenja proti Covid-19. Deloma tudi zaradi birokracije, povezane z uvozom odmerkov zdravila. Vladni uradniki za pomanjkanje cepiva sicer krivijo Bruselj. Canberra tako še vedno čaka na več kot 3 milijone odmerkov AstraZenece, ki naj bi ga dostavili iz tujine. Vršilec dolžnosti glavnega zdravnika, Michael Kidd, je v torek v pogovoru za Sky News dejal, da je pomanjkanje posledica “težav s pošiljkami, ki smo jim priča tako pri nas kot tudi drugje po svetu.” Avstralska vlada je načrtovala, da bo do konca marca uporabila vsaj 4 milijone prvih odmerkov zdravila, vendar pa so lahko cepili le okoli 840 tisoč ljudi.
Kidd sicer poimensko ni omenil Evropske unije, medtem ko je pojasnjeval, zakaj Avstralija zamuja pri doseganju svojega cilja pri cepljenju, je pa dejal, da so zdravstveni organi sodelovali s kolegi v EU in Veliki Britaniji, da bi raziskali poročila o pojavu krvnih strdkov pri posameznikih, ki so prejeli cepivo AstraZeneca. Drugi visok državni uradnik pa je bil bolj ekspliciten. “Trenutno nam primanjkuje 3 milijone odmerkov. Zaradi EU nam primanjkuje toliko odmerkov, prikrajšali so nas,” je dejal zvezni minister za kmetijstvo David Littleproud. Dodal je, da si domači proizvajalci prizadevajo nadoknaditi ta primanjkljaj. Vseh avstralskih težav s cepivi pa ni mogoče očitati Bruslju. Prejšnji teden so se pojavila poročila, da so nekatere države kopičile doze cepiv od začetka programa javnega zdravja, ker so se lokalne vlade bale zastojev v dobavni verigi. Kljub spodrsljaju, si je Avstralija zastavila ambiciozne cilje in upa, da bo do konca oktobra, vsak posameznik deležen vsaj enega odmerka.
Tudi EU ni dosegla prvega cilja
Po poročanju STA pa tudi EU ni dosegla prvega cilja glede cepljenja proti covidu-19, in sicer da bodo do konca marca cepili najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let in zdravstvenih delavcev. Cilja ni dosegla nobena članica unije. V Bruslju vseeno ocenjujejo, da je drugi cilj – cepiti 70 odstotkov odraslih do konca poletja – še vedno uresničljiv. Med članicami unije so z enim odmerkom največ starejših od 80 let cepili na Malti in na Irskem, in sicer več kot 90 odstotkov. Z obema odmerkoma pa so jih največ cepili na Malti (71 odstotkov) in na Danskem (52 odstotkov). V Estoniji, na Madžarskem in na Irskem so z enim odmerkom cepili že vse zdravstvene delavce. Slovenija je s 60 odstotki zdravstvenih delavcev cepljenih z enim odmerkom med omenjenimi 14 državami na devetem mestu, kažejo podatki ECDC. V Sloveniji so z enim odmerkom cepili 56 odstotkov starejših od 80 let – kar je nekaj manj od srednje vrednosti obravnavanih držav, z obema odmerkoma pa so cepili 47,8 odstotka, kar je več od srednje vrednosti v 25 državah EU, poroča STA.
#UPDATE European Medicines Agency (#EMA) head of vaccines Marco Cavaleri said in an interview published on Tuesday that there is a link between the #AstraZeneca coronavirus vaccine and blood clots, but the cause of "this reaction" is still not clear https://t.co/elafTtQKbR pic.twitter.com/VvulBoLSS8
— AFP News Agency (@AFP) April 6, 2021
Sara Bertoncelj