fbpx

Vsi glavni britanski mediji enotno pristopili k promociji cepljenja; pri nas pa na RTV pravijo, da so cepljeni hlapci

Foto: Nova24TV

Mediji so odigrali najpomembnejšo vlogo pri uspešnosti cepilne kampanje in spopadanju z epidemijo koronavirusa. Tuji mediji se v veliki meri zavedajo, kako pomembno je cepljenje pri boju z epidemijo. Denimo v Veliki Britaniji so mediji enotno pristopili k promociji cepljenja in na svoje tiskane naslovnice pozvali ljudi k cepljenju. Nasprotno pa v Sloveniji s promocijo anticepilcev dosegamo zelo slabe rezultate in v boju z epidemijo nismo tako uspešni, kot bi lahko bili. 

Nekatere države v Evropi so uspešnejše pri cepljenju od drugih. Islandija, Malta, Portugalska, Danska in Velika Britanija so države z najvišjo stopnjo precepljenosti v Evropi. Slovenija je v tem kontekstu med slabše precepljenimi državami. V Sloveniji nismo zadostno precepljeni, da bi lahko bili uspešni v boju s covidom-19.

Po zadnjih podatkih je bilo z enim odmerkom cepljenih le 59 odstotkov prebivalcev, z dvema odmerkoma pa je bilo cepljenih 56 odstotkov prebivalcev. Z dvema odmerkoma je bilo cepljenih 67 odstotkov starejših od 18 let in 77 odstotkov takšnih, ki so starejši od 50 let. Poživitveni odmerek je doslej prejelo 466.947 ljudi.

Foto: Vlada RS

V Sloveniji so se mediji odločili, da na televiziji prikazujejo pasico z napisom cepimo se, v tiskanih medijih pa ni mogoče zaslediti enotne kampanje medijev, ki bi pozvala ljudi k cepljenju. V Veliki Britaniji so vsi večji tiskani mediji na svojih prvih straneh objavila celostranski zapis cepi se (angl. get boosted).

V Veliki Britaniji je večja uspešnost pri cepljenju tudi zaradi enotne podpore medijev
Glede na to, da si je javnost na britanskem otoku enotnejša, tudi ne čudi podatek, da je bilo v Veliki Britaniji doslej cepljenih 47,4 milijona ljudi, kar pomeni, da je bilo 70,5 odstotka tamkajšnjih prebivalcev polno cepljenih. V Sloveniji pa mediji dajejo prostor teoretikom zarot in nasprotnikom cepljenja. Nenazadnje je gost v oddaji Politično pisatelj in prevajalec Branko Gradišnik dejal, da je dober milijon Slovencev, ki so se že odločili za cepljenje proti bolezni covid-19, to storilo zaradi “hlapčevskega gena”.

Foto: epa

To pa ni osamljen primer, ko mediji dovolijo, da se ljudem vcepi dvom v znanost. Spomnimo, mediji so prav tako pomagali protestnikom, ki so se združili s proticepilci in ustvarjajo kampanje proti cepljenju. Protestnikom pa so pomagali tudi v koaliciji KUL, ko so pozivali k protestom. V medijih so tako dobili prostor vplivneži, ki so pomagali slabšati epidemiološko stanje v Sloveniji. Ne glede na to, koliko si vlada prizadeva povabiti ljudi k cepljenju, mediji s svojimi vplivneži, ki niso strokovnjaki, širijo dvom med prebivalstvom.

Anticepilski protest (Foto: zajetje zaslona/Youtube)

Med vplivneži, ki so vztrajno proti cepljenju, so znana imena. Med njimi je Marko Potrč, zakonca Đurić, Jaša Jenull (neformalni vodja neprijavljenih protestov), Tea Jarc (neformalna voditeljica neprijavljenih protestov), Anis Ličina (neformalni vodja neprijavljenih protestov), Zoran Stevanovič (predsednik anticepilske stranke Resni.ca in vodja neprijavljenih protestov), Anica Bidar (anticepilka in vodja protestov), Milan Kučan (podpora petkovim protestnikom) in Zlatko Čordić (nasprotovanje vladnim ukrepom, podpora nezakonitim protestom, udeležba na njih).

Sara Rančigaj