Po poročanju tujih medijev je število žrtev hudih potresov v Turčiji in sosednji Siriji preseglo 20 tisoč. Z naraščanjem števila žrtev pa se krepi tudi jeza ljudi nad turško vlado predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki se je po mnenju številnih na potres odzval prepočasi in neučinkovito, enak odziv pa je sledil tudi pri seriji ostalih potresov in popotresnih sunkov, zaradi katerih je v državi umrlo več kot 16.000 ljudi, na desettisoče pa jih je ostalo brez domov.
Reševalci in prebivalci tako v Turčiji kot v Siriji, kjer je umrlo na tisoče ljudi, še vedno iščejo preživele v potresih, ki so prizadeli gosto naseljeni regiji obeh držav. Naraščajoče število žrtev pa krepi tudi jezo in zamero do turškega predsednika Erdogana, ki mu očitajo, da v teh izrednih razmerah bolj skrbi za svoj ugled, kot pa za reševanje krize. Predsedniške in parlamentarne volitve so vsaj za zdaj razpisane za 14. maja.
Nesreča je prizadela več kot 13 milijonov ali 15 odstotkov od 85 milijonov prebivalcev Turčije v 10 provincah, pri čemer Erdogana in njegovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP) preživeli obtožujejo, da je bil uradni odziv počasen in neenakomeren, zlasti v regijah, ki so politično lojalne opozicijskim strankam, piše Independent in dodaja, da vodja opozicijske Ljudske republikanske stranke Kemal Kilicdaroglu za neuspelo reševanje krivi Erdogana. Ta naj bi naredil vse v svoji moči, da bi v tem času blokiral določene medije in s tem preprečil širjenje “dezinformacij” o potresu, kar pa je posledično povzročilo tudi motnjo platforme, ki se uporablja za sporočanje klicev v sili. Naleteli so na jezen odziv tudi s strani političnih nasprotnikov, ki so njegovo v tem trenutku neprimerno reakcijo označile za “zlo”.
Erdogana bolj skrbijo parlamentarne volitve kot reševanje krize
Odziv na potres je očrnil Erdoganovo podobo uspešnega voditelja v času krize. Ta naj bi se v preteklosti s krizami dobro soočil, vendar je tokrat na to podobo vrgel črno luč, jeza javnosti pa se iz dneva v dan povečuje, celo strogo nadzorovani radiodifuzni mediji so se med prenosi v živo umaknili, saj so preživeli žalili odziv vlade. Vse kaže na to, da Erdogana skrbijo predvsem bližajoče se parlamentarne volitve in strah pred izgubo oblasti zaradi dogodka iz leta 1999. Tudi takrat je Turčijo prizadel velik potres, v katerem je umrlo več kot 17.000 ljudi in prav neuspešen odziv takratne turške vlade je pomagal katapultirati njega in AKP na oblast.
Turški predsednik je sicer priznal pomanjkljivosti v vladnem odzivu, češ da “na takšno katastrofo ne moreš biti pripravljen” in da so takšni spodrsljaji neizogibni. Majske volitve naj bi bile že tako najtežje, s katerimi se je Erdogan soočil v svojih dveh desetletjih na oblasti. Erdogan je po poročanju tujih medijev napotil okoli 9.000 vojakov za pomoč pri reševanju. Prav tako je razglasil trimesečne izredne razmere v prizadetih provincah, s čimer je svoji vladi podelil posebna pooblastila, ki bi mu lahko omogočila zatiranje politične dejavnosti v regijah etničnih Kurdov. Ljudska demokratska stranka (HDP) pod vodstvom Kurdov Erdoganu pri tem očita, da se ta poskuša zaščititi, namesto da bi organiziral posredovanje in pomoč.
Turke je pozval, naj stopijo skupaj in se izognejo političnim obtožbam pri dostavi pomoči na prizadeta območja, toda Erdoganovi kritiki pravijo, da je on tisti, ki s pomočjo igra politiko. Glavni problem, ki ga navajajo Turki, je, da so prizadevanja Turčije za pomoč in prispevki iz tujine in preostale države centralizirani prek Uprave za nesreče in izredne razmere (Afad), državne organizacije, ki je Erdoganova zamisel. Kritiki pravijo, da je cilj same strukture Afada narediti vlado videti močno, hkrati pa ovirati mednarodne organizacije in lokalne občine pri hitrem zagotavljanju pomoči. Vlada je takšne predloge zavrnila.
Pod vprašajem tudi gradnja objektov, ki so se sesuli kot “hišice iz kart”
Potres Erdoganu prinaša druge težave. Država je že trpela zaradi hude gospodarske krize, ki jo je poslabšalo, kar so kritiki opisali kot Erdoganovo nestalno vladanje in vztrajanje pri ohranjanju nizkih obrestnih mer, kar je poslabšalo inflacijsko spiralo, ki je povečala življenjske stroške in zmanjšala vrednost prihrankov. Škoda zaradi potresa bo Turčijo stala milijarde, kar bo znižalo napovedi rasti države za leto 2023. Nizke obrestne mere v Turčiji so bile delno namenjene naklonjenosti gradbenikom, da bi sprožili stanovanjski in razvojni razcvet, ki naj bi delno okrepil Erdoganovo politično bazo. Toda urbanisti, arhitekti in seizmologi že dolgo opozarjajo na morebitne nevarnosti okoli gradbenih projektov, saj Turčija leži na več najbolj nestabilnih prelomnicah na svetu. Mnogi kritiki se ob tem sprašujejo o pravilnosti izvedbe in načrtovanju vseh stanovanjskih objektov, hotelov in javnih ustanov, ki so se sesuli kot hišice iz kart.
Morda pa ima potres največji politični vpliv na turško nacionalno identiteto. Ali vsaj tako, kot ga je Erdogan zapakiral svojim podpornikom med svojo dve desetletji dolgo vladavino. Z leti se je vse bolj podvajal na trd turški nacionalizem. Trdil je, da so mostovi, mošeje, letališča in stanovanjske stolpnice, ki so zrasle pod njegovo vladavino, predmet zavisti sveta, še posebej pa Evropske unije in Zahoda. V zadnjih mesecih je napenjal mišice, ko je zgodovinski tekmici Grčiji večkrat grozil z vojaško akcijo in glasno zavračal, da bi Švedski in (v veliko manjšem obsegu) Finski dovolili, da se pridružita Natu.
Toda po potresu je Erdogan ugotovil, da potrebuje pomoč tistih, ki jim je nasprotoval. Izrael, ki je pogosta tarča Erdogana in njegovih podpornikov, je v prizadeto mesto Adana poslal 150-člansko ekipo za iskanje in reševanje. Na kraj dogodka so hitro prispeli tudi grški reševalci, ki so pomagali potegniti preživele iz razbitin. Celo Armenija, ki ima napete odnose in nima formalnih diplomatskih vezi z Ankaro, je napotila na desetine reševalcev. Isti uradniki EU, ki jih Erdogan pogosto zaničuje kot vmešavalce, so bili v četrtek v Ankari z izdatnimi ponudbami pomoči Turčiji.
Tanja Brkić