Za naše pametne telefone trpi in umira kar 40 tisoč otrok

Foto: epa

Amnesty International in Afrewatch (Africa Resource Watch) v skupnem poročilu razkrivata, da se za izdelavo pametnih telefonov in baterij za električne avtomobile v Afriki izkorišča otroška delovna sila. 

Amnesty International in Afrewach v poročilu opozarjata, da velika elektronska podjetja, med njimi tudi Apple, Samsung in Sony, ne opravljajo osnovnega nadzora, s katerim bi zagotavljala, da se za pridobivanje kobalta, uporabljenega v njihovih izdelkih, ne uporablja otroške delovne sile, so sporočili iz AI Slovenija.

Poročilo z naslovom Zaradi tega umiramo: Zlorabe človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo napajajo svetovno trgovino s kobaltom sledi prodajni poti kobalta za litij-ionske baterije, ki vodi do rudnikov, v katerih v nevarnih razmerah delajo odrasli in tudi otroci – nekateri od njih stari le 7 let.

Otroci trpijo v rudnikih
Milijoni ljudi uživajo v prednostih novih tehnoloških izumov, redko pa se sprašujejo, kako so narejeni. Njihova predstavitev in oglaševanje v trgovinah je v ostrem nasprotju z razmerami, v katerih otroci nosijo vreče skal, rudarji pa v ozkih rudniških rovih tvegajo trajne poškodbe pljuč. Skrajni čas je, da velike znamke prevzamejo del odgovornosti za pridobivanje materialov, iz katerih se izdelujejo njihovi dobičkonosni proizvodi,” je ob tem dejal raziskovalec za področje podjetij in človekovih pravic pri AI Mark Dummett.

Izvršni direktor Afrewatch Emmanuel Umpala je ob tem dodal, da je “velik paradoks digitalnega veka, da nekaterim izmed najbogatejših in najbolj inovativnih svetovnih podjetij, ki na trg pošiljajo izjemno napredne naprave, ni treba dokazovati, od kod prihajajo surovine, ki se uporabljajo v njihovih izdelkih”.

Multuinacionalke spoštujte človekove pravice
AI in Afrewatch sta multinacionalke, ki v svojih izdelkih uporabljajo litij-ionske baterije tudi pozvala, naj se zavežejo k spoštovanju človekovih pravic in preverijo, ali pridobivanje kobalta, ki ga uporabljajo v proizvodnji naprav, poteka v nevarnih razmerah ter z izkoriščanjem otroške delovne sile, ter se zavežejo k večji transparentnosti pri informacijah o dobaviteljih. Na Kitajsko sta naslovila tudi poziv, naj od podjetij, ki na področju pridobivanja virov delujejo zunaj njenih meja, zahteva preiskavo in obravnavo morebitnih kršitev človekovih pravic v proizvodnem procesu.

Umirajo in bolehajo za naše baterije
Raziskovalci AI so sicer ugotovili, da je večina rudarjev, ki so vsakodnevno več ur v stiku s kobaltom, brez ustrezne zaščitne opreme, kot so rokavice, delovna obleka in zaščitne obrazne maske, ki bi jih varovali pred pljučnimi in kožnimi boleznimi. Na jugu DR Kongo je med septembrom 2014 in decembrom 2015 življenje izgubilo vsaj 80 lokalnih rudarjev. Prava številka ostaja neznana, saj mnoge nesreče sploh niso zabeležene, trupla umrlih pa ostanejo zasuta v podzemnih rudnikih.

V rudniških jaških kar 40 tisoč otrok
Otroci so AI razkrili, da so morali za zaslužek 1 do 2 dolarja v rudnikih tudi do 12 ur na dan prenašati težka bremena. Leta 2014 naj bi po navedbah Unicefa v rudnikih na jugu DR Kongo, tudi v tistih, kjer poteka pridobivanje kobalta, delalo približno 40.000 otrok.

Zaradi nevarnosti za zdravje in varnost je rudarjenje eno najhujših oblik dela otrok. Podjetja, katerih globalni profiti dosegajo 125 milijard ameriških dolarjev, ne morejo verodostojno trditi, da niso zmožna preveriti, od kod prihajajo ključne rudnine v njihovih proizvodnjah,” je še opozoril Dummet.

V raziskavo je bilo zajetih 16 multinacionalnih podjetij: Ahong, Apple, BYD, Daimler, Dell, HP, Huawei, Inventec, Lenovo, LG, Microsoft, Samsung, Sony, Vodafone, Volkswagen in ZTE. Nobeno podjetje ni ponudilo dovolj podrobnosti, da bi se lahko neodvisno preverilo, od kod prihaja kobalt v njihovih izdelkih, še opozarja AI.

M. P., STA