Portugalska po zmagi na evropskem nogometnem prvenstvu slavi. Toda nogomet je ena redkih portugalskih zgodb o uspehu, saj je ta pirenejska država že dolgo časa najrevnejša zahodnoevropska država. In nič ne kaže, da se bo v bližnji prihodnosti to spremenilo.
Ko je Nemčija leta 2014 v Braziliji v velikem slogu postala svetovni nogometni prvak, je ta nogometni uspeh zgledal kot nekakšna pika na i vseplošni uspešnosti države. Nemčija je bila lokomotiva evropskega gospodarstva, ki je leto za letom podirala izvozne rekorde ter z lahkoto prebrodila svetovno finančno krizo.
Nemčija klecnila, Portugalska skočila na evropski nogometni Olimp
Nato je lani izbruhnila migrantska kriza, ki je zamajala nemški ugled na stari celini. Kot da bi se negativna energija prenesla tudi na nogometno reprezentanco, saj je ta – kljub temu, da je bila največji favorit za osvojitev naslova evropskega prvaka – dokaj neslavno izpadla v polfinalu proti francoski reprezentanci.
Pravo nasprotje je primer Portugalske, ki je v nedeljo, kljub temu, da je večino tekme igrala brez svojega največjega zvezdnika Cristiana Ronalda, osvojila naslov evropskega nogometnega prvaka. Medtem ko Nemčija v zadnjih letih gospodarsko cveti, pirenejska država spada med južnoevropske države EU, ki jih je finančna kriza oziroma kriza evra najbolj prizadela.
Portugalsko nad vodo drži le tuja pomoč
Leta 2011 je Portugalska – tako kot Grčija – dobesedno bankrotirala, na pomoč so ji morali priskočiti evrske države, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka. Te institucije so bankrotirani državi ob Atlantskem oceanu dale 78 milijard evrov. V zameno je tako imenovana trojka zahtevala zategovanje pasu in reforme.
Reformno politiko je začela izvajati desnosredinska koalicija pod vodstvom Pedra Passosa Coelha. Ta je leta 2011 zmagal na predčasnih volitvah, razpisanih po odstopu vlade socialista Joseja Socratesa, ki je Portugalski vladal od leta 2005. Desnosredinski koaliciji je uspelo Portugalsko potegniti iz gospodarskega brezna. Davčni prilivi so se povečali, tako da je Portugalcem uspelo odplačati mednarodno pomoč in maja lani zapustiti evropski reševalni mehanizem.
Levica obljublja konec nepriljubljenih ukrepov
Toda nepriljubljeni reformni ukrepi so načeli podporo desnosredinski koaliciji. Lani jeseni je ta sicer s 38,6-odstotka dosegla relativno zmago na parlamentarnih volitvah, toda večino v parlamentu so dobile levičarske stranke, nenaklonjene reformni in varčevalni politiki. Konec novembra lani je tako novi premier postal socialist Antonio Costa.
Kljub temu, da se je Portugalska znova postavila na lastne gospodarske noge, pa so te še vedno majave in trhle. Javni dolg je po podatkih Eurostata še vedno visokih 129 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), nezaposlenost je bila maja letos 11,6-odstotna, kar je nad evropskim povprečjem (a recimo manj kot v sosednji Španiji, kjer je 19,8-odstotna), brez dela je tretjina mladih Portugalcev. Kriza je vplivala tudi na število prebivalcev. Če je pred leti na Portugalskem živelo 10,6-milijona ljudi, jih zdaj zaradi izseljevanja živi okoli 200 tisoč manj.
Kje se je zalomilo Portugalcem?
Portugalski BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, je lani znašal 77 odstotkov evropskega povprečja, leta 2005 je na primer znašal 79 odstotkov. Glede na BDP na prebivalca je Portugalska najrevnejša zahodnoevropska država. To je neslavni naslov, ki ga “uspešno brani” že dolga desetletja.
Kje so razlogi za ta neslavni naslov?
Poleg dejstva, da je ta nekdanja pomorska in kolonialna velesila že pred stoletji začela postajati vse manj pomembna in gospodarsko nazadovati, so razlogi za gospodarsko neuspešnost tudi novejšega datuma. Ti razlogi so nekonkurenčno gospodarstvo, prenapihnjen javni sektor (ta se je začel bohotiti po letu 1974, ko je “revolucija nageljnov” vrgla z oblasti avtoratitarni režim) ter preplet politike in gospodarstva.
Portugalska zaspala na lovorikah
Portugalska, ki je članica EU postala leta 1986, je v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživljala gospodarski razcvet. Zaradi nizke cene delovne sile so namreč tuja podjetja začela seliti proizvodnjo v državo ob Atlantskem oceanu. Toda tuja podjetja so v času vse bolj globaliziranega sveta kmalu začela seliti proizvodnjo na vzhod stare celine in v Azijo, kjer je bila cena delovne sile še nižja.
Ker je Portugalska stavila le na nizko ceno svoje delovne sile in ni pravočasno posodobila svoje industrije, se je začelo gospodarsko nazadovanje. S pomočjo tujih posojil in politike poceni denarja se je to nazadovanje dolga leta uspešno prikrivalo, ko pa je leta 2008 izbruhnila svetovna finančna kriza, je Portugalska zgrmela v brezno. Zdaj ji je s pomočjo grenkega zdravila (tj. reform in varčevanja) uspelo priti iz najhujšega, a je še daleč od uspešnega gospodarstva in blaginje. In nogometni uspehi tega ne bodo spremenili.
Aleš Žužek