Donald Trump je – ne glede na to, ali bo novembra letos izvoljen za ameriškega predsednika ali ne – sprožil tektonske spremembe v ameriški politiki, ki bodo zaznamovale prihodnost. Poglejmo, zakaj.
Pred Trumpom je ameriška republikanska stranka veljala za stranko, ki zlasti z zahtevami po nizkih davkih zagovarja predvsem interese najbogatejših Američanov. Zdaj pa jo Trump spreminja v stranko, ki je vse bolj blizu delavskim volivcem. S tem meša štrene demokratom, ki so bili dolga desetletja navajeni, da so ameriški delavci samoumeven in trden temelj njihove volilne baze.
Demokrati so se odtujili od delavskih volivcev
Toda demokratska stranka se je v zadnjem času odtujila od delavskih volivcev – zlasti od pripadnikov belega delavskega razreda. Demokratska stranka se je namreč spremenila v stranko, katere pomemben programski temelj so postali interesi LGBT skupnosti in nezakonitih priseljencev, medtem ko ima za ameriške delavce vse manj posluha.
Na drugi strani republikanci desetletja niso znali nagovoriti velike večine ameriških delavcev. To je na primer izkusil na svoji koži nekdanji republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney, ki je leta 2012 spopad z demokratom Barackom Obamo izgubil tudi zaradi slabega slovesa, ki ga je kot poslovnež imel med delavskim slojem.
Kako je Trump pritegnil delavce
Vse to se je spremenilo s Trumpom. Ta je z zahtevami po omejitvi priseljevanja in nasprotovanju selitvi delovnih mest iz ZDA v druge države po svetu hitro navdušil delavske volivce. Najprej je razvnel republikansko delavsko volilno bazo. To so pripadniki delavskega sloja v ZDA, ki sicer niso bili navdušeni na vodstvom republikanske stranke ter njihovim zagovarjanjem interesov najbogatejših slojev in ekonomske globalizacije, a so za republikanske kandidate glasovali zato, ker so jim blizu konservativna stališča (glede istospolnih porok, splava, pravice do nošenja orožja, ameriškega patriotizma…. itn.).
S Trumpovo kandidaturo so republikanski delavski volivci dobili svoj glas v politiki. Gostobesedni newyorški nepremičninski milijarder pa je pritegnil tudi veliko delavcev, ki so prej tradicionalno glasovali za demokrate. Ogorčeni napadi demokratov in njim naklonjenih medijev, ki skušajo čim bolj očrniti Trumpa, so v veliki meri posledica strahu, da jim bo Trumpova politika dolgoročno speljala velik del delavskih volivcev.
Republikanski razred donatorjev
Po drugi strani je Trump vznemiril tudi vrhove republikanske stranke, ki so povezani z interesi tako imenovanega razreda donatorjev (ang. donor class). To so bogataši (na primer brata Charles in David Koch), ki izdatno financirajo republikansko stranko in so med drugim privrženci liberalne imigracijske politike. Trumpov uspeh v boju za republikansko strankarsko kandidaturo je nakazal, da razred donatorjev izgublja svoj prevladujoči vpliv v stranki.
Trump je velik kritik ameriškega vojaškega posega v Iraku in nasprotuje vlogi ZDA kot nekakšnega svetovnega policija, ki pošilja svoje vojake na krizna žarišča po svetu. Glede na to, da je na primer evropska levica tudi kritična do ameriškega intervencionizma, bi pričakovali, da bo pozdravila vsaj ta Trumpova stališča. A jih ne, ker ima evropska levica iste težave kot ameriški demokrati – pospešeno izgubljanje podpore med delavskimi volivci.
Evropska levica in strah pred Trumpom
Tudi na stari celini so med delavskimi volivci vse bolj priljubljeni desni politiki oziroma desne politične stranke, ki prav tako kot Trump zagovarjajo omejevanje priseljevanja in strožjo politiko do islamskega radikalizma. Tako je v sosednji Avstriji med delavci zdaj najbolj priljubljena svobodnjaška stranka, ki se zadnje čase samooznačuje kot domovinsko-socialna stranka. Tudi v Franciji vse več uspeha v nekdanjih “rdečih trdnjavah”, kot je pokrajina Bretonija, doživlja Nacionalna fronta.
Evropsko levico je strah, da bi morebitni novembrski Trumpov uspeh v boju za Belo hišo okrepil sorodne politike v Evropi. Ne pozabimo, Francijo prihodnje leto čakajo predsedniške volitve, kjer ima realne možnosti za zmago tudi Marine Le Pen, voditeljica Nacionalne fronte. Prihodnje leto se bodo na volišča podali tudi Nemci, ki so zaradi politike odprtih vrat za migrante vse bolj nezadovoljni s kanclerko Angelo Merkel.
Aleš Žužek